IV. Fajdigovi dnevi KRONIýNA BOLEýINA, SLADKORNA BOLEZEN ...

Povšnar E. Zdravstvenovzgojne delavnice – opuš�anje kajenja
ZDRAVSTVENO VZGOJNE DELAVNICE - OPUŠ�ANJE KAJENJA
Erika Povšnar 1
Uvod
Ko sta Kolumbova mornarja Rodrigo de Jerez in Luis Tores oktobra leta 1492 opazovala domorodce
na Kubi, kako so prižigali posušene liste rastline (cohobba) in njen dim vlekli vase po cev�ici (tabaco),
si verjetno nista predstavljala, da bo kajenje postalo ena najbolj množi�nih razvad in odvisnosti med
zlorabami kemi�nih substanc za omamo zavesti sodobnega �loveštva.
Kajenje ni naravna, pa� pa škodljiva, umetna potreba �loveka. Prve izkušnje s cigareto �lovek dobi
relativno zgodaj; pri enajstih letih in tudi prej mladi že za�no posegati po cigareti. Tobak je substanca,
ki po�asi pokaže svoj pravi ubijalski obraz z vsemi zdravstvenimi, socialnimi, duševnimi in vedenjskimi
spremembami in komplikacijami. Preko navade in razvade se (lahko) razvije odvisnost. Mednarodna
klasifikacija bolezni kajenje uvrš�a med bolezni odvisnosti (MKB 10: F 17.2 - sindrom odvisnosti zaradi
uživanja tobaka). Zaradi kajenja letno umre približno 3000 Slovencev, zato se tobak upravi�eno
uvrš�a v skupino (legalnih) drog. Nikotin je »težka« droga; v možgane pride dvakrat hitreje kot heroin.
Povzro�a ve�jo odvisnost kot heroin, kokain, alkohol, kofein in marihuana.
Od leta 1978 se delež kadilcev v Sloveniji zmanjšuje (l. 2000 je kadilo približno 25 % Slovencev),
vendar pa upad kajenja pripisujejo predvsem opuš�anju kajenja (med mladimi kajenje naraš�a).
Izkušnje kažejo, da 2/3 kadilcev želi opustiti kajenje. Ve�ina te razvade ne more opustiti brez ustrezne
pomo�i in podpore. Ustrezneje bomo ukrepali, �e poznamo proces oz. stopnje spreminjanja preko
katerih ljudje zamenjujejo navade »odvisnosti«. Model sta prva razvila Prochaska in DiClemente
(1986). Stopnje si cikli�no sledijo od tiste, ko �lovek nima interesa za kakršnokoli spremembo, preko
razmišljanja in priprave na spremembo, do izvedbe in vztrajanja na spremembi ali recidivu. Naše
intervencije so odvisne od stopnje v kateri se posameznik nahaja.
Obstaja veliko število razli�nih na�inov, metod in tehnik posredovanja pri opuš�anju kajenja od
psiholoških (vedenjska PT, skupinska, individualna, komercialne – hipnoza…) do farmakoloških
(nikotinski nadomestki, Bupropion, antagonisti…).
Nacionalni inštitut za raka v ZDA svetuje »Na�rt ukrepov 4A«, ki vsebuje bistvene poteze
individualnega svetovanja:
– vprašajte ljudi (bolnike) ob vsaki priložnosti o njihovih kadilskih navadah (ASK)
– svetujte vsem kadilcem, da prenehajo kaditi (ADVISE)
– pomagajte jim, da prenehajo kaditi (AID)
– spremljajte nekdanjega kadilca (ARRANGE).
Pri obravnavi opuš�anja kajenja so se dobro obnesle skupinske metode. Ena od teh so tudi delavnice
»Da, opuš�am kajenje« (modifikacija kanadskega programa). Namenjene so skupinam do 15 oseb,
obsegajo šest sre�anj. Med prvimi petimi sre�anji je razmik teden dni, zadnje sre�anje je po 14dnevnem
premoru. Udeleženci prenehajo kaditi na tretjem sre�anju skupine. Cilji delavnic so:
pomagati udeležencem, da bi spoznali zakaj kadijo in ob kakšni priložnosti si cigarete najbolj želijo,
nau�iti jih novih na�inov in možnosti s katerimi bi se lahko osvobodili zasvojenosti, razviti medsebojno
pomo� in omogo�iti skupinsko pomo� pri opuš�anju kajenja.
Naše prve izkušnje
V prvi polovici leta 2002 smo v ZD Kranj izvedli tri delavnice »Da, opuš�am kajenje«. Vabljenih je bilo
68 kandidatov, delavnic se je udeležilo 39 (57 %) kandidatov. 28 (72 %) je bilo moških, 11 (28 %)
žensk. Starostna struktura udeležencev je bila od 25 – 65 let (povpre�na starost 47 let) Program je
pred�asno zaklju�ilo sedem udeležencev.
1 Erika Povšnar, univ. dipl. ped. – andragog, ZD Kranj, Gosposvetksa 10, 4000 Kranj.
4. Fajdigovi dnevi, Kranjska Gora, 11. – 12. 10. 2002 126