IV. Fajdigovi dnevi KRONIýNA BOLEýINA, SLADKORNA BOLEZEN ...

Franc Mrevlje 1
Mrevlje F. Novosti v zdravljenju sladkorne bolezni
NOVOSTI V ZDRAVLJENJU SLADKORNE BOLEZNI
Farmakološko zdravljenje sladkorne bolezni v ožjem smislu zajema zdravila, namenjena prvenstveno
uravnavanju glukoze v krvi, kar je samo ena od nalog v celostni obravnavi sladkornih bolnikov.
Peroralni antidiabetiki so najpogosteje uporabljena antidiabeti�na zdravila, prejema jih 50-70 % bolnikov s
sladkorno boleznijo tipa 2 (SBt2).
Bigvanidi. V tej skupini je metformin še vedno edini predstavnik svoje vrste in v zvezi z njim je novo le to, da
pri�akujemo v kratkem metformin v odmerku 1000 mg v tableti, ki naj bi ga bolniki prejemali 1- ali 2-krat
dnevno. Druga pri�akovana novost je kombinirani pripravek metformin/glibenklamid, ki je v tujini že v uporabi.
Glede na to, da z njim delujemo na ve� prijemališ� hkrati (v konkretnem primeru na sekrecijo inzulina ter na
glukoneogenezo in porabo glukoze hkrati), daje to hipoteti�no možnost daljše uspešnosti zdravljenja in manj od
odmerka odvisnih stranskih u�inkov.
Sulfonilse�nine. V tej tradicionalni skupini beležimo porast porabe sodobnejših sulfonilse�nin z boljšimi
lastnostmi (glimepirid, glipizid XL). Drugih pomembnih premikov v tej skupini pa v zadnjih nekaj letih nismo
zasledili.
Hitri spodbujevalci inzulinske sekrecije. Gre za novo skupino zdravil, ki s hitrim in kratkim spodbujanjem
sekrecije inzulina obvladujejo hiperglikemijo po obrokih hrane.
V tej skupini poznamo repaglinid in nateglinid.
Oba postajata pomembna, ker:
� sta med naju�inkovitejšimi peroralnimi antidiabetiki, tako v monoterapiji kot v kombinacijah z drugimi
antidiabetiki, npr. z metforminom,
� u�inkovito uravnavata postprandialno glikemijo, kar je pomembno v lu�i novejših pogledov o vlogi
postprandialne hiperglikemije pri nastanku makrožilnih zapletov pri sladkornih bolnikih.
Poleg tega pomembno vplivata tudi na glikemijo na teš�e in imata zanemarljivo malo stranskih u�inkov.
Agonisti receptorjev PPAR-�. Najve�je spremembe in novosti doživlja ta sorazmerno še malo preskušena
skupina zdravil (tiazolidindioni ali kratko TZD). Prvi med njimi je bil troglitazon, ki pa je bil v letu 2000 zaradi
hudih in nepredvidljivih stranskih u�inkov ukinjen. Vzporedno sta se uveljavila rosiglitazon, ki je pri nas
registriran in tudi že na voljo za uporabo, in pioglitazon, ki ga šele pri�akujemo.
Rosiglitazon je pri nas registriran samo za kombinacijo s sulfonilse�ninami ali z metforminom, ne pa za
monoterapijo. Kombinacija z inzulinom pa je za sedaj celo prepovedana oz. kontraindicirana. V tem se države
Evropske unije (in enako Slovenija) lo�ijo od ZDA in mnogih neevropskih držav, kjer so TZD dovoljeni tako v
monoterapiji, kot tudi v kombinaciji z inzulinom. Tako razli�na stališ�a do indikacij kažejo, da mnogokaj v zvezi
s temi zdravili še ni jasnega.
Imajo pa TZD poleg antihiperglikemi�nega u�inka (zaradi zmanjševanja inzulinske rezistence) še druge ugodne
u�inke, npr. na presnovo maš�ob, krvni tlak, na nekatere mehanizme aterogeneze v sami arterijski steni itd.
Raziskave kažejo tudi, da do neke mere ohranjajo sekrecijsko sposobnost celic B oz. zavirajo njihovo propadanje
(samo pri sladkorni bolezni tipa 2), kar hipoteti�no pomeni, da je peroralna terapija lahko u�inkovita dalj �asa.
Za potrditev tega pa bodo potrebne dolgoro�nejše raziskave, saj so za takšna sklepanja TZD še premalo �asa v
redni uporabi.
Zaviralci alfa-glukozidaz. Tu pomembnih novosti ni, razen nekaj svežih podatkov o njihovi možni uporabi za
prepre�evanje konverzije iz motene tolerance za glukozo v sladkorno bolezen tipa 2, kjer se morda nakazuje
njihova prihodnja preventivna vloga.
1 Prim. Franc Mrevlje, Klini�ni oddelek za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni, Interna klinika,
Klini�ni center Ljubljana, Zaloška 7, 1000 Ljubljana.
4. Fajdigovi dnevi, Kranjska Gora, 11. – 12. 10. 2002 32