kaznovanje in disciplinski režim v gimnazijah na slovenskem v ...

z dolžnostmi« skriva tudi objestnost, nemir, neposlušnost. Ugotovimo, da so si
vzroki za pridobljene kazni kar podobni.
V nasprotju s prvima dvema šolskima letoma pa so v zadnjem obravnavanem letu,
1857/1858, vzroki zelo različni od prvih dveh. Menimo, da so ti vzroki, dejanja,
katerim je sledila kazen/graje, mnogo hujši, bolj nesprejemljivi kot tisti iz prejšnjih
dveh let, kjer se ponavljajo neprimerno vedenje in objestnost. Neprimernega
vedenja in objestnosti, ki se po našem mnenju ni zmanjšala, pa učitelji, kot lahko
vidimo, niso kaznovali, vsaj pisno ne. Predpostavljamo, da se je prag, kaj mora
dijak storiti, česa ne sme storiti oziroma kako se ne sme obnašati, v tem šolskem
letu zelo dvignil, saj so si graje zaslužili šele dijaki s kar hudimi kršitvami. Te so, kot
lahko vidimo v zgornji tabeli (tabela št. 9): izostajanje od maše, obisk gostilne,
napeljevanje sošolcev k nemoralnim pogovorom in neupravičen izostanek.
Kvalitativna analiza ravnateljevih graj
Ravnateljevo grajo so uporabili v primerih, ko se dijak po številnih ustnih opominih
in grajah ni poboljšal. Kazen so sprejeli v navzočnosti učiteljskega zbora, o njej so
bili obveščeni tudi starši (Disciplinargesetz für ... v Govekar-Okoliš 2001, str. 109).
Kot smo že ugotovili, je bila v obravnavanih letih izrečena le ena ravnateljeva graja,
in sicer v šolskem letu 1857/1858. V prvem semestru je zapisano, da dijak ni
poslušal, v drugem semestru pa je zapis naslednji:
- Prvega avgusta dobil konferenčni sklep zaradi neposlušnosti.
(Vir: Pokrajinski arhiv Maribor, Fond klasična gimnazija Maribor,
Vpisnica 1857/1858)
Dijak je bil potemtakem po našem mnenju večkrat grajan zaradi neposlušnosti, v
drugem semestru so njegovo neposlušnost, najverjetneje zaradi nemoči ob
97