kaznovanje in disciplinski režim v gimnazijah na slovenskem v ...
kaznovanje in disciplinski režim v gimnazijah na slovenskem v ...
kaznovanje in disciplinski režim v gimnazijah na slovenskem v ...
Create successful ePaper yourself
Turn your PDF publications into a flip-book with our unique Google optimized e-Paper software.
7. VZGOJNI SISTEM ZA GIMNAZIJCE V AVSTRIJSKI<br />
ŠOLSKI ZAKONODAJI MED LETI 1848 IN 1859<br />
Mnogo lažje je bilo, kot vedno, sprem<strong>in</strong>jati vseb<strong>in</strong>o kot pa metodo pouka. Kot smo<br />
videli, je bilo moč vseb<strong>in</strong>o uresničiti z odlokom, nove metode pa bi pr<strong>in</strong>esli šele bolj<br />
izobraženi učitelji s spremenjenim odnosom do družbe <strong>in</strong> mlad<strong>in</strong>e. Pedagogika<br />
novega humanizma je spremenjeno učno metodo sicer <strong>na</strong>kazovala, po njej bi<br />
morali poučevati tako, da se s poukom razvijajo tudi umske sposobnosti <strong>in</strong><br />
vrednotenja dijakov, ne pa da jim učitelji le posredujejo učno snov, ki si jo morajo<br />
učenci zapomniti, vendar v praksi do tega ni prišlo, to pogrešamo tudi danes.<br />
Takemu izboljšanju stanja ni bilo <strong>na</strong>klonjeno niti cerkveno <strong>na</strong>dzorstvo<br />
gim<strong>na</strong>zijskega pouka (Schmidt 1966, str. 141).<br />
Omenjeno stanje je vplivalo tudi <strong>na</strong> predpise o vedenju dijakov. »Ljubljanski ord<strong>in</strong>at<br />
je opozarjal, da jih je treba poostriti, ker jih je nesrečno osem<strong>in</strong>štirideseto leto zelo<br />
zrahljalo, saj so celo v Ljubljani bili profesorji, ki so spodbujali dijake k obisku<br />
gledališča. Tudi posvetne šolske oblasti so večkrat z obžalovanjem ugotavljale, da<br />
so se gim<strong>na</strong>zijci v revolucio<strong>na</strong>rnih mesecih zelo slabo vedli <strong>in</strong> da se to ne sme<br />
ponoviti« (Schmidt 1966, str. 141–142). Vendar so se kljub temu morali sprijazniti z<br />
raznimi manjšimi dijaškimi svobošč<strong>in</strong>ami, budno pa so jim preprečevali udeležbo v<br />
političnem življenju. To je bila tudi osnov<strong>na</strong> misel Pravilnika iz leta 1853 za<br />
kranjske, štajerske <strong>in</strong> koroške gim<strong>na</strong>zije (Schmidt 1966, str. 142). Ta je dijakom<br />
dopuščal zabave <strong>na</strong> prostem, skupne izlete, kopanje, plavanje <strong>in</strong> drsanje ob<br />
dovoljenju šole <strong>in</strong> spremstvu staršev. Bolj pridni dijaki zadnjih dveh letnikov pa so<br />
lahko ob dovoljenju staršev <strong>in</strong> odobritvi šole obiskovali gledališke predstave <strong>in</strong> celo<br />
obiskovali plesne prireditve v spremstvu staršev. Močno pa je Pravilnik <strong>na</strong>sprotoval<br />
prebiranju romanov <strong>in</strong> zahajanju v knjižnice. Z izključitvijo je bilo zagroženo tistim<br />
dijakom, ki bi usta<strong>na</strong>vljali dijaška društva ali bili v kakšnih društvih prisotni kot člani<br />
ali sodelavci. S takšno odločnostjo, kot je prepovedoval prisotnost v društvih, je<br />
prepovedoval le še opuščanje šolskih verskih vaj, upornost, nenravstvenost <strong>in</strong><br />
brezverje (Discipl<strong>in</strong>argesetz für ... v Govekar-Okoliš 2001, str. 101−102).<br />
35
Change language