kaznovanje in disciplinski režim v gimnazijah na slovenskem v ...

Trdina v svojih spominih veliko pove tudi o vseh mogočih načinih prepisovanja, saj
se je ob guljenju na pamet in neznanju učiteljev to dalo narediti (Trdina 1946, str.
107).
Trdina je po končanih štirih gramatikalnih razredih nadaljeval šolanje še v dveh
humanitetnih razredih. Po zelo uspešnem zaključku vseh, izvzamemo četrtega, ko
je bolehal, se je vpisal na dvoletno filozofsko fakulteto. V drugem letniku
(1849/1850) se je ta priključila gimnaziji kot osmi gimnazijski razred (Logar 1946,
str. 262–263).
Trdina pravi, da je šla tako vsa svoboda »rakom žvižgat«. Spet so jim začeli, kot
otrokom, dajati nagrade za najboljše. Najbolj pa jih je razjezilo, »da so nam
prepovedali hoditi v slovensko društvo brati novine. V nemška društva pa se je
zahajalo svobodno« (Trdina 1946, str. 170). Ker so dijaki mislili, da to povelje ni
prišlo z Dunaja, temveč ga je Kleemann, ravnatelj, sestavil sam in zapečatil, kot da
bi bilo povelje iz Dunaja, so se odločili, da to zapišejo in pošljejo v objavo. »Jaz
sedem in spišem sestavek poln tožbe zoper krivice, ki se gode v šolah. Součenci
mi potrdijo, da sem naredil prav. Drugi dan smo že brali moj dopis v Sloveniji,
sestavek je imel podpis: Osmošolci. Kleemann to izve šele naslednji dan in skliče
konferencijo. Pozneje so imeli zavoljo tega še najmanj deset sej. Začne se
preiskava« (Trdina 1946, str. 170). Ker so zasliševali vse osmošolce, se je Trdina
sam javil in povedal Kleemannu, da je napisal pismo. Ta mu je obljubil: »… da se
Vam ne bo zgodilo nič hudega, ali s pogojem, če napišete v Slovenijo, da vam je
žal prejšnjega sestavka in da ga oporekate« (Trdina 1946, str. 171). Vseeno pa so
mu učitelji dajali slabe ocene in nekateri celo zahtevali, da ga izključijo. Vendar do
tega ni prišlo (Trdina 1946, str. 170–171).
Vidimo lahko, da je bilo tako vedenje dijakov, njihovo zunajšolsko udejstvovanje v
slovenskih društvih in branje slovenskih časopisov prepovedano. To je še kako
vplivalo na njihove ocene, ne samo ocene vedenja, pridnosti in pozornosti.
S Trdinovimi spomini smo na konkretnem primeru občutili, kakšna je bila gimnazija
pred marčno revolucijo, ko je bila še šestrazredna latinska šola, videli smo, kako so
56