kaznovanje in disciplinski režim v gimnazijah na slovenskem v ...
kaznovanje in disciplinski režim v gimnazijah na slovenskem v ...
kaznovanje in disciplinski režim v gimnazijah na slovenskem v ...
You also want an ePaper? Increase the reach of your titles
YUMPU automatically turns print PDFs into web optimized ePapers that Google loves.
eformira<strong>na</strong> gim<strong>na</strong>zija ne pr<strong>in</strong>aša nič dobrega, saj z<strong>na</strong>nstveno izobraževanje<br />
mlad<strong>in</strong>e ni dovolj versko utemeljeno. Tudi v Avstriji novohumanistič<strong>na</strong> gim<strong>na</strong>zija ni<br />
bila sprejeta, doživljala je toliko kritike, da je od Osnutka le malo stvari prišlo v<br />
veljavo, predvsem pa so bili to adm<strong>in</strong>istrativni ukrepi. Mednje spada razširitev<br />
gim<strong>na</strong>zije <strong>na</strong> osem razredov, porazdelile pa so se tudi ure posameznih predmetov,<br />
tako je <strong>na</strong> novo razvršče<strong>na</strong> <strong>na</strong>ravoslov<strong>na</strong> uč<strong>na</strong> snov nudila drugačne<br />
izobraževalne možnosti, ustvarjala pogoj za kvalitetnejši pouk, z gim<strong>na</strong>zij pa je bil<br />
maturantom omogočen neposreden prehod <strong>na</strong> katerokoli fakulteto (Schmidt 1966,<br />
str. 134–135).<br />
S šolskim letom 1848/1849 je bil torej gim<strong>na</strong>zijam <strong>na</strong> <strong>na</strong>šem ozemlju priključen prvi<br />
letnik filozofskih študij kot njen sedmi razred, kjer so bile doslej filozofske študije,<br />
torej v Ljubljani, Celovcu <strong>in</strong> v Gorici. Te so že v šolskem letu 1849/1850 končale s<br />
prvimi maturami <strong>na</strong> Slovenskem. Ker je Osnutek poz<strong>na</strong>l le štirirazredne <strong>in</strong><br />
osemrazredne gim<strong>na</strong>zije, so morale nekatere gim<strong>na</strong>zije pohiteti s širjenjem<br />
prostora, opreme <strong>in</strong> učil. Pogoje so <strong>na</strong> Slovenskem <strong>na</strong>glo izpolnili v Celju <strong>in</strong><br />
Mariboru, saj bi, če jih ne bi izpolnili, dijaki morali šolanje <strong>na</strong>daljevati drugje. Tako<br />
so prve mature v Mariboru pisali <strong>na</strong> koncu šolskega leta 1850/1851, v Celju pa leto<br />
kasneje. V Novem mestu je gim<strong>na</strong>zija dobila osmi razred <strong>in</strong> prve maturante leta<br />
1855. V Trstu so se zed<strong>in</strong>ili, da bo učni jezik nemšč<strong>in</strong>a, za italijanšč<strong>in</strong>o kot obvezni<br />
učni premet pa bosta <strong>na</strong>mešče<strong>na</strong> oba učitelja, <strong>in</strong> tako je tudi gim<strong>na</strong>zija v Trstu leta<br />
1852 dobila prva maturante. Gim<strong>na</strong>zija v Kopru pa je dosegla osmi razred leta<br />
1857 (Schmidt 1966, str. 136–138).<br />
Poleg razširitve <strong>na</strong> osem razredov so se dejansko uveljavile tudi spremembe, kot<br />
so novi predmetnik <strong>in</strong> prehod z razrednega <strong>na</strong> predmetni pouk ter posledično bolj<br />
usposobljeni učitelji. Največja razlika je bila pri pouku mater<strong>in</strong>šč<strong>in</strong>e, v tem primeru<br />
je to nemšč<strong>in</strong>a, ki je morala pri <strong>na</strong>s večkrat odstopiti to ali ono uro slovenšč<strong>in</strong>i ali<br />
italijanšč<strong>in</strong>i, bilo je tudi veliko neobveznih učnih predmetov, ki so sledili krajevnim<br />
potrebam, kot <strong>na</strong> primer kmetijstvo. Med neobveznimi predmeti pa so se po vseh<br />
<strong>na</strong>ših <strong>gim<strong>na</strong>zijah</strong> poučevali živi jeziki, kot so italijanšč<strong>in</strong>a <strong>in</strong> francošč<strong>in</strong>a, v Trstu tudi<br />
slovenšč<strong>in</strong>a. Neobvezno so poučevali lepopis, <strong>na</strong> ljubljanski gim<strong>na</strong>ziji<br />
staroslovenšč<strong>in</strong>o, <strong>na</strong> goriški stenografijo, <strong>na</strong> mariborski štajersko zgodov<strong>in</strong>o, med<br />
23
Change language