kaznovanje in disciplinski režim v gimnazijah na slovenskem v ...

dva letnika filozofskih študij priključili novi, osemrazredni gimnaziji, in s kakšnimi
omejitvami so se spopadali dijaki novonastale osemrazredne gimnazije.
Spomini Josipa Vošnjaka
Josip Vošnjak je malo pred revolucionarnim dogajanjem zaključil 1. semester 4.
razreda latinskih šol v Gradcu. Spominja se, da so se 14. marca ljudje začeli zbirati
po ulicah, da so od učencev višjih razredov slišali, da je moral zbežati Metternich,
da bo zdaj vladala svoboda ter jih ne bodo več tako strogo držali. Sam ni točno
vedel, za kaj gre, spominja pa se, da je nekaj učencev ušlo skozi okno in se vrnilo
pozno ponoči, zato pa niso bili kaznovani (Vošnjak 1982, str. 27).
Ugotovimo lahko, da dijaki niso imeli največjega zanimanja za revolucijo, ki se je
odvijala, najverjetneje pa so jo nekateri izkoristili za podaljšan nočni izhod.
Pravi, da so šli leta 1848 v šolo šele z oktobrom. Tako je v Gradcu dokončal šesti
razred gimnazije, nato pa se je v sedmega vpisal na Dunaju. Za prestop se je
moral oglasiti pri gimnazijskem direktorju na Dunaju. Ko je bil leta 1851 vpisan v
osmi gimnazijski razred, so uvedli maturo, ki jo je opravil z odliko. Kot je zapisal, so
se maturi sprva upirali, vendar so jo tisti, ki čez leto niso imeli težav, nato z lahkoto
opravili (Vošnjak 1982, str. 32–33).
Spomini Vošnjaka o svojih gimnazijskih letih se skladajo s tem, kar smo že zvedeli
o takratni gimnaziji in njenemu režimu, opišejo prestop, kot je potekal, povejo nam
tudi o uvedeni maturi leta 1851.
Vošnjak učiteljem ni delal preglavic, bil je nadarjen učenec, svoje obveznosti je
opravljal z odliko, kot je sam zapisal, se ni brigal ne za politična ne za narodna
vprašanja, čeprav se je zaradi »kolega« vpisal v slovensko društvo in je od tedaj
nosil svilnati slovenski trak na čepici, ki pa ga je ob prvem ukazu ravnatelja, da se
ne sme nositi nobenega političnega znamenja, ubogljivo snel (Vošnjak 1982, str.
57