kaznovanje in disciplinski režim v gimnazijah na slovenskem v ...

obisku oštarije. Ravno tako sta prva dva dijaka neupravičeno izostajala iz šole,
tretji pa je prekrival kaznivi disciplinski prestopek.
Naj tu omenimo še, da je prvo izključitev prejel dijak prvega razreda, drugi dve pa
dijaka četrtega razreda. Torej dijaki nižje gimnazije. Zanimivo je tudi dejstvo, da je
imel tretji dijak sprva oceno »hvalevreden«, ki so jo naknadno prečrtali in zapisali
njegovo izključitev.
Kako se te izključitve ujemajo z disciplinskimi predpisi, pa si bomo ogledali v
nadaljevanju.
9.4.4.4 Primerjava vseh vzrokov za posamezne kazni
Kot smo že ugotovili, so bili vzroki za podeljene graje v obravnavanih šolskih letih
zelo različni. V letih 1855/56 in 1856/57 so graje podeljevali zaradi nemira,
objestnosti, nespodobnega vedenja, kaljenja miru, neposlušnosti, porednega in
otročjega obnašanja. Vsi ti vzroki izvirajo iz učenčevega obnašanja znotraj šole, pri
pouku in med odmori. Graje pa so v šolskem letu 1857/58 dijaki dobili predvsem
zaradi izostajanja od pouka, obiska gostilne in izostajanja od maše. Ti vzroki se
nanašajo na dijakovo početje, ne toliko na njegovo obnašanje.
Menimo, da so vzroki, ki so pripeljali do enakovredne kazni, graje, med
posameznimi šolskimi leti zelo različni. Predvsem so v šolskem letu 1857/58
kaznovali početje dijakov in ne več njihovo vedenje. V tem letu so z izključitvijo
kaznovali dijake, ki so obiskovali gostilno in dezertirali.
Na tem mestu pa se moramo tudi vprašati, ali v prvih dveh obravnavanih letih
nihče izmed gimnazijcev ni obiskal gostilne, ni samovoljno izostajal od pouka in ni
izostal od nedeljske maše. Po drugi strani pa se moramo vprašati, ali v zadnjem
obravnavanem letu nihče izmed gimnazijcev ni motil miru pri pouku, se
nespodobno vedel ali bil objesten.
99