kaznovanje in disciplinski režim v gimnazijah na slovenskem v ...

30–31). To nam še potrdi, da se dijaki niso smeli udejstvovati v slovenskem
političnem in nacionalnem življenju.
V svojih spominih na gimnazijska leta Vošnjak ne zapiše ničesar, kar bi nam
pokazalo, koga in zakaj so kaznovali, lahko pa sklepamo, da se ubogljivih in
pridnih učencev ni kaznovalo, tudi če so bili nenemške narodnosti.
Spomini Pavla Turnerja
Leta 1857 je Turner stopil v prvi razred gimnazije v Mariboru. Tu se je šolal v prvih
šestih razredih in nato v osmem z maturo (Matjašič Friš 2000/01, str. 177–178).
Kot pravi, je v drugem semestru šestega razreda bolnega profesorja verouka
zamenjal škofijski dvorni kaplan Josip Tschutschek (Čuček). »Bil sem poklican, da
povem dokaz spremenitve kruha v telo in vina v kri Jezusovo pri maši in izrazil sem
se nekoliko neprevidno, heretično, da kruh in vino »pomenja« telo in kri Jezusovo«
(Matjašič Friš 2000/01, str. 181). Učitelj se je seveda razjezil: »… to »je« moje telo
in to »je« moja kri, je rekel Jezus pri zadnji večerji, pa ne »pomeni«. Vsedi se!«
(Matjašič Friš 2000/01, str. 181). Turner je bil seveda ob konferenci grajan. Grajal
ga je ravnatelj Lang, ki je bil Turnerju strašno všeč in si je zato še posebno želel
popraviti slabo oceno iz verouka. To možnost je dobil konec šolskega leta, ko je
učitelj Čuček napovedal spraševanje za vse tiste dijake, ki želijo imeti odliko iz tega
predmeta. Tam so se pojavili vsi boljši dijaki, njim se je pridružil tudi Turner. Z
nejevoljo ga je učitelj izprašal, na koncu pa je v spričevalo dobil oceno še zadostno
(Matjašič Friš 2000/01, str. 181).
Ponovno lahko vidimo, da so nekatera dejanja dijakov še kako vplivala na njihov
nadaljnji študij na gimnaziji in na voljo njihovih učiteljev.
»Da bi se rešil nevolje v Mariboru« se je Turner namenil zaključiti gimnazijo drugje,
vsaj dokler bo v Mariboru poučeval Čuček. Sprva se je odpravil na Dunaj, vendar
se je nato premislil in se vpisal v sedmi razred v reško gimnazijo, kjer je učil tudi
58