kaznovanje in disciplinski režim v gimnazijah na slovenskem v ...

7.2.2.3 Zamujanje pouka
Kot že omenjeno, je bilo natančno vodenje obiska vsakega dijaka posebej skrb
razrednika. Te zaostanke, odsotnosti, je vsak učitelj skrbno zabeležil v razrednico
vsakega razreda. Osnutek organizacije gimnazij in realk (1849) je določal, da
»morajo dijaki za vsako zamudo ali izostanek od pouka prinesti pisno dokazilo
enega od staršev ali skrbnikov kot opravičilo« (Entwurf der ... v Govekar-Okoliš
2001, str. 99). Poleg zamujanja in odsotnosti pa so učitelji skrbno spremljali tudi
izvenšolsko vedenje, za dijake nižje gimnazije pa so pri vsaki uri beležili
priljubljenost in pridnost. Skupaj z razrednikom so nato učitelji v razrednico zapisali
enoten zaključek o vedenju posameznika in v primeru kazni ali graje to sporočili
staršem oziroma skrbnikom gimnazijcev. V ta namen so se na konferencah redno
sestajali tudi vsi učitelji in ravnatelj ter se tam skupaj odločali o posameznih kaznih
zaradi kršenja pravila obiska pouka. Po teh kriterijih so dijake ob koncu vsakega
semestra razporedili v range po pridnosti in jim dali zaključno oceno vedenja
(Entwurf der ... v Govekar-Okoliš 2001, str. 99−100).
Tudi Disciplinski zakon iz leta 1853 je prišteval reden obisk pouka med disciplino
gimnazijcev, podrobneje pa je tu opisana zahteva po obveščanju glede izostankov
od pouka. »Za predviden tehten izostanek le ene ure pouka mora dijak po
dovoljenje k posameznemu predmetnemu učitelju, za en šolski dan izostanka mora
dobiti dovoljenje pri razredniku, če pa manjka več dni, mu mora to odobriti
ravnatelj« (Disciplinargesetz für ... v Govekar-Okoliš 2001, str. 100). Če je dijak
nepredvideno izostal od pouka, so morali tako razrednika kot ravnatelja. Vsa
zamujanja so strogo beležili v semestrsko in končno spričevalo, glede na
okoliščine pa so zamude strogo kaznovali. Dvotedenski izostanek iz šole brez
kakršnega koli opravičila se je kaznoval z izključitvijo (Disciplinargesetz für ... v
Govekar-Okoliš 2001, str. 100).
44