kaznovanje in disciplinski režim v gimnazijah na slovenskem v ...

(Entwurf der ... v Govekar-Okoliš 2001, str. 89). Šolnine pa ni plačeval tisti dijak, ki
je ali imel štipendijo ali si je to zaslužil z ustreznim spričevalom (Govekar-Okoliš
2001, str. 89).
7.2.2 Šolska disciplina
Osnutek organizacije gimnazij in realk v Avstriji je opredeljeval tudi šolsko
disciplino in jo je razdelil na šest poglavij:
1. »Nravno religiozni vpliv gimnazije na dijake«,
2. »Disciplina v šoli«,
3. »Zamujanje pouka«,
4. »Disciplina zunaj šole«,
5. »O zunanjih učencih«,
6. »Kazni« (Entwurf der ... v Govekar-Okoliš 2001, str. 90).
Osnutek organizacije gimnazij in realk v Avstriji je bil leta 1853 dopolnjen z
Disciplinskim zakonom za gimnazije na Štajerskem, Kranjskem in Koroškem, ki je
pravila podal še bolj natančno. Predvsem pa je bolj natančno opredelil dolžnosti
gimnazijcev in delno tudi njihovih staršev. Že v uvodu je Disciplinski zakon
omenjal, da je »naloga in namen gimnazije dati svojim gojencem v osnovnih
elementih splošno izobrazbo in trajen pouk, jim utrjevati religiozno prepričanje ter
jih navaditi na marljivost in pokorščino« (Disciplinargesetz für ... v Govekar-Okoliš
2001, str. 90). In to naj bi gimnazija dosegla s pomočjo staršev oziroma skrbnikov
gimnazijcev. S sodelovanjem staršev in njihovem spoštovanjem inštitucije bi lahko
dosegli vse, kar si želijo tako starši kot šola, predvsem pa to, da se vedenje dijakov
ne bi poslabšalo. Ta zakon pa je podal tudi dolžnosti za gimnazijce: »Poklicne
dolžnosti za gimnazijce so: izpolnitev religioznih zapovedi gimnazije, redni šolski
obisk, pozornost med poukom, hišna marljivost, stalno nravno vedenje v šoli in
zunaj nje« (Disciplinargesetz für ... v Govekar-Okoliš 2001, str. 90). Zakon je torej
natančno določal disciplino mladih, poleg krščanskih vrednot pa je upošteval
tradicionalne in patriarhalne vrednote (Govekar-Okoliš 2001, str. 90).
40