kaznovanje in disciplinski režim v gimnazijah na slovenskem v ...

Izgubljena vojna leta 1859 in težak finančni položaj sta cesarja prisilila, da je svojim
narodom obljubil spremembe v upravi in zakonodaji. Izvedbo sprememb je zaupal
novi vladi z grofom Johannom Bernhardom Rechbergom na čelu, še zlasti
notranjemu ministru Agenorju Gołuchowskemu, ki je nadomestil osovraženega
Alexandra Bacha. Prva naloga nove vlade je bila sanacija finančnega deficita.
Finančni minister Bruck je želel, da se najprej skliče nekakšen osrednji organ, ki bi
sodeloval pri pripravi potrebnih reform, ta organ naj bi sestavljali predstavniki
deželnih zborov, ker pa se ti niso eksistirali, so sprejeli odločitev, da bodo državni
svet razširili z novimi člani in ga postavili za osrednji organ, ki bo sodeloval pri
reorganizaciji upravne in zakonodajne strukture monarhije. 5. marca 1860 je izšel
cesarski patent, v katerem je cesar skliceval razširjen državni svet. Kmalu po
začetku zasedanj razširjenega državnega sveta se je oblikovala večinska koalicija
predstavnikov ogrskega in češkega visokega plemstva, ki je zahtevala najprej
rešitev vprašanja organizacije države in nato reševanje drugih problemov. Pereča
finančna kriza je cesarja prisilila k popuščanju, zato je predlog sprejel in ga
uzakonil 20. oktobra 1860 kot Oktobrsko diplomo. Oktobrska diploma naj bi bila
»nepreklicna državna ustava,« ki je zakonodajno oblast razdelila med cesarja,
deželne zbore in državni zbor (Cvirn 2006, str. 77–81).
2.3 Neoabsolutizem in Slovenci
Oktroirano ustavo so Slovenci sprejeli z deljenimi občutki. Ljudstvo se zanjo sploh
ni zmenilo, saj je hkrati z njo izšel tudi zakon o izvedbi zemljiške odveze, veliko bolj
kritično pa je nanjo gledalo meščanstvo (Cvirn 2001b, str. 362).
Meščani so jo sprva smatrali za boljšo od kromeriškega ustavnega osnutka, vendar
Ustava ni prinesla Zedinjene Slovenije, marveč jim je pustila kraljestvo Ilirijo, v
katerem pa bi bili kljub vsemu razen štajerskih združeni vsi avstrijski Slovenci v eni
politični upravni enoti. V to, po zgodovinskem načelu starih kronovin osnovano
Ilirijo, naj bi prišli tudi koroški Nemci in primorski Italijani. Ob njihovem uporu jim je
vlada že 13. marca obljubila, da Ilirije dejansko ne bo zasnovala. »Razrušila je s
8