kaznovanje in disciplinski režim v gimnazijah na slovenskem v ...

Zanimivo je, da so dijaki v šolskem letu 1857/1858 za izostajanje od pouka,
izostajanje od maše in obiska gostilne dobili grajo, medtem ko so dijaki v istem
šolskem letu za podobne vzroke dobili izključitev. Vendar gre tu najverjetneje za
stopnjevanje kazni, saj se, kot pravi Pravilnik (1853), izključitev lahko »izreče glede
na zabeleženo in sešteto, v daljšem času pridobljeno veliko število nravnih in
disciplinskih kazni« (Disciplinargesetz für … v Govekar-Okoliš 2001, str. 109).
9.4.4.5 Primerjava z obstoječimi predpisi
Tiste kazni, ki jih lahko dejansko primerjamo z obstoječimi predpisi, so le tri
izključitve dijakov v šolskem letu 1857/1858, in sicer zato, ker Disciplinski zakon iz
leta 1853 našteje le natančne primere za dobljeno najstrožjo kazen. Sicer je
večkrat povedano, česa naj dijaki ne bi smeli početi, predvsem, česa naj ne bi
smeli početi izven šole, vendar so natančno predpisani le primeri, česa ne smejo
početi, da ne prejmejo izključitve. Naj te še enkrat naštejemo.
• »Če dijak iz enega v drugi sledeči semester prejme spričevalo za
odhod ali se kot ponavljavec na koncu šolskega leta pokaže kot
nezmožen.
• Pri neupoštevanju pazljivosti in kljub vsem grajam in kaznovanjem z
opominjanjem, če posameznik zanemarja predpisano bogoslužje ali
šolski obisk.
• Izključitev se izreče glede na zabeleženo in sešteto, v daljšem času
pridobljeno veliko število nravnih in disciplinskih kazni.
• Zaradi posameznih napak upornosti, nenravnosti, nereligioznosti, še
posebej v višjih razredih gimnazije.
• Če so se gimnazijci vključevali ali sodelovali z društvi zunaj šole; če
gimnazijcem ni zadoščala ravnateljeva graja ali zapor«
(Disciplinargesetz für ... v Govekar-Okoliš, 2001, str. 109).
100