kaznovanje in disciplinski reÅ¾im v gimnazijah na slovenskem v ...

More documents

Recommendations

Info

neobveznimi predmeti se najdejo tudi glasba, prostoročno in geometrijsko risanje ... (Schmidt 1966, str. 138–140). Začetek šolskega leta je od leta 1848 zaznamoval 1. oktober, zaključil pa 31. julij. Izjema je Primorje, gimnaziji v Trstu in Kopru pa sta šolsko leto začenjali 1. novembra in zaključevali 31. avgusta. Pouk je bil celodneven, dopoldne so dijaki imeli tri, popoldne dve uri, med urami pa so bili manjši odmori. Dijakov v enem razredu ni smelo biti več kot 50, to pa so regulirali s sprejemnimi izpiti ob vstopu na gimnazijo, z organizacijo paralelnih oddelkov in s premeščanjem iz ene na drugo gimnazijo (Ciperle 1979, str. 40–41). Eden od pozitivnih ukrepov šolske reforme je tudi večja dostopnost gimnazijskega šolanja. Šole še vedno niso smela obiskovati dekleta, sicer pa je bilo šolanje dovoljeno vsem, ne glede na rojstni privilegij, nekoliko so vplivale le ekonomske zmožnosti staršev. Mnogi revni dijaki so sedaj dobivali razno podporo, le redki so plačevali šolnine. Predvsem se je tega posluževala duhovščina in tako skrbela za svoj naraščaj. Določbe o gimnazijski šolnini so sicer obstajale, vendar je bil vsak reven dijak te oproščen, če le ni imel kake disciplinske kazni in če je imel pozitiven učni uspeh (Schmidt 1966, str. 143). Za primer Schmidt (1966) navaja ljubljansko gimnazijo, v kateri je šolnino v šolskem letu 1849/1850 plačevalo 7 odstotkov dijakov, v naslednjem šolskem letu 18 odstotkov dijakov in v prvem polletju šolskega leta 1851/1852 13 odstotkov dijakov. Z drugim polletjem istega šolskega leta pa je stopil v veljavo nov odlok o plačevanju šolnine z dne 1. januarja 1852, ki je zahteval strožje pogoje za oprostitev šolnine. V vsakem gimnazijskem razredu ljubljanske, celovške in trške gimnazije so morali dijaki plačevati 12 goldinarjev letno, na drugih gimnazijah pa 8 goldinarjev. Izjema so bili tisti dijaki, ki so bili najboljši pri marljivosti, pazljivosti in nravstvenosti, ki so bili prav dobro ocenjeni v učnih predmetih in so bili njihovi straši tako revni, da bi jim plačevanje šolnine povzročilo občutne težave. Tako je v drugem polletju šolskega leta 1851/1852 šolnino na ljubljanski gimnaziji plačevalo približno 50 odstotkov dijakov. Tako se je uvedba Bachovega absolutizma pri dijakih občutila s slabšimi ekonomskimi pogoji za šolanje. Dijaki so se v takšnih okoliščinah posluževali raznih podpor, štipendij. V letih 1850—1854 je bil vsak četrti dijak ljubljanske gimnazije štipendist. 24
Gimnazijska vodstva pa so s pozivi zbirala obleko, obutev, hrano, šolske potrebščine in denarna sredstva za revne dijake. Seveda so veliko prispevali duhovniki, toda »njihovi« dijaki so se morali nameniti za duhovniški poklic. Cerkvenim predstavnikom je bila gimnazija sredstvo, priprava za nadaljnje teološke študije na fakultetah, zato so skrbeli za revne gimnazijce in so s tega stališča presojali gimnazijsko didaktično in vzgojno delo, država pa je želela z organizacijo gimnazijskega pouka doseči širše smotre. Prav zato je, preden je država sploh potrdila gimnazijski osnutek, prihajalo do mnogih kritičnih pripomb s strani Cerkve (Schmidt 1966, str. 144–145). Z ustanavljanjem realk je marčna revolucija odvzela gimnazijam položaj edine srednje splošnoizobraževalne šole (Schmidt 1966, str. 146). Z marčno revolucijo se je spremenil tudi učiteljski poklic. V predmarčnem obdobju srednješolska profesura ni bila poklic, za katerega se je bilo moč izučiti enkrat za vselej. Bila je le zaposlitev, ki ni zahtevala poprejšnje izobrazbe. Po marčni revoluciji pa je moral učitelj oziroma tisti, ki je hotel dobiti mesto gimnazijskega učitelja, opraviti izpit pred strokovno komisijo, na katerega se je moral predhodno prijaviti. Obenem je moral imeti zaključno spričevalo gimnazije ter univerze, ki je dokazovalo, da je bil kandidat vsaj sedem semestrov redni slušatelj fakultete, od tega vsaj pet semestrov na filozofski fakulteti, in da je v tem času poslušal predavanja filozofije, pedagogike, nemščine in materinščine v primeru, da ta ni bila nemščina. Reforma srednjega šolstva je postavila potrebo po novih učnih zavodih, ki bi mogli usposobiti kandidate za profesuro učitelja. Ker sta dva razreda filozofske fakultete prešla v gimnazije, je bilo sedaj potrebno le še štiriletno izobraževanje po zaključku gimnazije. Od tega eno leto na univerzi, dve leti na filološkozgodovinskem seminarju, nato pa še eno pripravniško leto. Kvaliteta poklicnega študija za profesijo je bila zelo visoka, saj je bil študij organiziran tako, da so bili v vseh štirih letih kandidati slušatelji le eno leto, v ostalih treh letih študija pa so se morali izkazati s svojo aktivnostjo. Za zaključek študija je moral kandidat pokazati tako teoretično kot praktično znanje. Kandidat, ki je ustregel vsem zahtevam, je lahko nastopil kot pripravnik v svojem poskusnem letu (Ciperle 1979, str. 44–48). 25
Page 1 and 2: UNIVERZA V LJUBLJANI FILOZOFSKA FAK
Page 3 and 4: ZAHVALA Hvala mentorjema, Moniki Go
Page 5 and 6: PUNISHMENT AND DISCIPLINARY REGIME
Page 7 and 8: 7.2.2.5 Kazni .....................
Page 9 and 10: 1. UVOD Namen diplomskega dela je p
Page 11 and 12: 2. NEOABSOLUTIZEM 2.1 Kaj je neoabs
Page 13 and 14: pripravljen na meji, v enemu tednu
Page 15 and 16: in močno razvejano birokracijo pos
Page 17 and 18: tem del lastne stavbe in zadala sam
Page 19 and 20: kako se je z marčno revolucijo, z
Page 21 and 22: gimnazijskega pouka oviralo pomanjk
Page 23 and 24: premožnejših meščanov, preozko
Page 25 and 26: 4. GIMNAZIJSKO ŠOLSTVO MED LETI 18
Page 27 and 28: Vodilno vlogo pri nastajanju tudi t
Page 29 and 30: Z doslednim izvajanjem pedagoških
Page 31: eformirana gimnazija ne prinaša ni
Page 35 and 36: 5. ODNOS MED CERKVIJO IN DRŽAVO V
Page 37 and 38: dnevnega reda sporni Osnutek temelj
Page 39 and 40: vsakem obroku, prositi odpuščanja
Page 41 and 42: vendar je učitelj tisti, ki mora p
Page 43 and 44: 7. VZGOJNI SISTEM ZA GIMNAZIJCE V A
Page 45 and 46: Na podlagi tega osnutka so se leta
Page 47 and 48: 7.2 Šolski red in disciplina v gim
Page 49 and 50: 7.2.2.1 Nravno-religiozni vpliv gim
Page 51 and 52: določene vzorce osebnega vedenja,
Page 53 and 54: 7.2.2.4 Disciplina zunaj šole Ker
Page 55 and 56: Pridržanje v šoli po pouku Ta kaz
Page 57 and 58: (Entwurf der ... v Govekar-Okoliš
Page 59 and 60: • pri neupoštevanju pazljivosti
Page 61 and 62: V Drobtinicah najdemo dva prispevka
Page 63 and 64: Trdinova izkušnja s palico nam pot
Page 65 and 66: dva letnika filozofskih študij pri
Page 67 and 68: Janez Trdina, katerega spise je Tur
Page 69 and 70: spremenila v popolno osemrazredno g
Page 71 and 72: Slika 3: Primer prve strani vpisnic
Page 73 and 74: opredelili kot intrizično študijo
Page 75 and 76: Slika 4: Primer Vpisnice enega dija
Page 77 and 78: Kot smo že omenili, so bile Vpisni
Page 79 and 80: Medtem ko pri opisnih ocenah pozorn
Page 81 and 82: Sedaj smo dobili popolno lestvico o
Page 83 and 84:
9.4.3 Kvantitativna analiza ocen Ve
Page 85 and 86:
Tabela 2: Šolsko leto 1856/1857, O
Page 87 and 88:
Tabela 3: Šolsko leto 1857/1858, O
Page 89 and 90:
Tabela 5: Delež ocen vedenja v šo
Page 91 and 92:
9.4.4 Analiza disciplinskih kazni z
Page 93 and 94:
9.4.4.1 Kvantitativna analiza kazni
Page 95 and 96:
Tabela 8: Kazni v šolskem letu 185
Page 97 and 98:
Če primerjamo tabelarične zapise
Page 99 and 100:
tudi, da so grajo lahko učitelji p
Page 101 and 102:
grajani včasih, na primer »včasi
Page 103 and 104:
V šolskem letu 1857/1858 so bili v
Page 105 and 106:
z dolžnostmi« skriva tudi objestn
Page 107 and 108:
obisku oštarije. Ravno tako sta pr
Page 109 and 110:
Preglejmo vzroke dobljenih izključ
Page 111 and 112:
Tu bi omenili odlomek iz Sernecovih
Page 113 and 114:
V času neoabsolutizma je imela pre
Page 115 and 116:
šole kot v šoli. Lahko bi rekli,
Page 117 and 118:
Cvirn, J. (2005). Boj za sveti zako
Page 119 and 120:
Schmidt, V. (1966). Zgodovina šols
Page 121:
Izjavljam, da je diplomsko delo »K
show all

kaznovanje in disciplinski reÅ¾im v gimnazijah na slovenskem v ...

You also want an ePaper? Increase the reach of your titles

Delete template?

Save as template?