kaznovanje in disciplinski režim v gimnazijah na slovenskem v ...
kaznovanje in disciplinski režim v gimnazijah na slovenskem v ...
kaznovanje in disciplinski režim v gimnazijah na slovenskem v ...
Create successful ePaper yourself
Turn your PDF publications into a flip-book with our unique Google optimized e-Paper software.
Osnutek je gim<strong>na</strong>zijam dal marsikaj novega, že 10. maja 1848 je bil »prvi licejski<br />
razred« priključen k gim<strong>na</strong>zijam, maturanti osemletne gim<strong>na</strong>zije pa so se lahko<br />
odločili za vpis <strong>na</strong> štiri e<strong>na</strong>kovredne študije <strong>na</strong> fakultetah teologije, prava, filozofije<br />
<strong>in</strong> medic<strong>in</strong>e. Gim<strong>na</strong>zija je fakulteti odvzela breme pripravljalnice za vse ostale višje<br />
študije (Ciperle 1991, str. 260). Za manj premožne je razglasil brezplačen pouk, od<br />
učiteljskih kandidatov za gim<strong>na</strong>zijske učitelje je zahteval višjo teoretično <strong>in</strong><br />
praktično predhodno izobrazbo, uvajal je predmetni pouk z zrelostnim izpitom,<br />
maturo, pri pouku je bilo potrebno upoštevati (v skladu z <strong>na</strong>čelom e<strong>na</strong>kopravnosti<br />
vseh <strong>na</strong>rodov) mater<strong>in</strong>šč<strong>in</strong>o dijakov nenemške <strong>na</strong>rodnosti, kjer so le-ti v več<strong>in</strong>i.<br />
Vendar je, v <strong>na</strong>sprotju z osnovno šolo, v <strong>gim<strong>na</strong>zijah</strong> <strong>in</strong> srednjih šolah to vprašanje<br />
puščal odprto. Uk<strong>in</strong>il je policijske funkcije gim<strong>na</strong>zijskih direktorjev <strong>in</strong> političnih<br />
funkcio<strong>na</strong>rjev ter zaupal odgovornost za uspešno delo vsake gim<strong>na</strong>zije njenemu<br />
učnemu zboru pod vodstvom direktorja iz vrst učiteljev (Ciperle 1979, str. 7–8).<br />
Osnutek je v glavnem mestu vsake dežele predvidel deželni šolski svet, ki je vodil<br />
osnovne <strong>in</strong> srednje šole te dežele <strong>in</strong> je bil podrejen prosvetnemu m<strong>in</strong>istrstvu.<br />
Vsako šolo pa je neposredno vodila šolska komisija, ki <strong>na</strong>j bi bila sestavlje<strong>na</strong> iz<br />
duhovniških <strong>in</strong> prosvetnih učnih moči te šole <strong>in</strong> iz izvoljenih zastopnikov občanov<br />
(Schmidt 1966, str. 11).<br />
Leta 1848 so torej postavili temelje za razvoj osemletne gim<strong>na</strong>zije <strong>in</strong> realnih šol.<br />
Uvedli so maturo ob zaključku gim<strong>na</strong>zije, ki ni bila le dokaz zrelosti, temveč tudi<br />
pogoj za vpis <strong>na</strong> univerzo <strong>in</strong> tehnične ter druge visoke šole (Okoliš, 1999, str. 60).<br />
Določbe tega osnutka so obetale gim<strong>na</strong>zijam ugodne razvojne možnosti, bil je<br />
<strong>na</strong>jvečji dosežek revolucije <strong>na</strong> področju šolstva, vendar ni bil uresničen v celoti<br />
(Schmidt 1966, str. 16). Osnutek temeljnih <strong>na</strong>čel javnega pouka v Avstriji je ostal le<br />
osnutek, kljub vsemu pa so bila nekatera njegova določila uzakonje<strong>na</strong> leta 1869<br />
(Ciperle 1979, str. 10).<br />
16. septembra 1849 je prosvetno m<strong>in</strong>istrstvo za gim<strong>na</strong>zije <strong>in</strong> realke izdalo Entwurf<br />
der Organisation der Gym<strong>na</strong>sien und Realschulen <strong>in</strong> Öesterreich (Osnutek<br />
organizacije gim<strong>na</strong>zij <strong>in</strong> realk v Avstriji), njegove določbe pa je z manjšimi<br />
spremembami potrdil cesar 9. decembra 1854 (Ciperle 1979, str. 10).<br />
18