kaznovanje in disciplinski režim v gimnazijah na slovenskem v ...

Ugotovljen številčni zapis nam pokaže, da je bila v šolskem letu 1855/1856 večina
gimnazijcev (86 v prvem, 83 v drugem semestru) glede na vedenje ocenjena z
opisno oceno »zelo hvalevreden«. Za njimi razberemo število gimnazijcev, ki so
imeli vedenje ocenjeno z opisno oceno »zgleden« (49 v prvem, 61 v drugem
semestru), sledi ocena »hvalevreden« (38 v prvem, 28 v drugem semestru),
»zadovoljivih« pa je bilo le nekaj dijakov (5 v prvem, 4 v drugem semestru). Dijak,
ki se je petemu razredu priključil v drugem semestru, je brez ocene, 7 dijakov pa
se je šolalo doma, zato tudi njim niso pripisane ocene vedenja. Kaznovanih,
grajanih je bilo v prvem semestru 9, v drugem semestru pa 8 dijakov.
Ugotovimo lahko tudi, da je največ dijakov (do vključno z dijaki petega razreda)
dobilo oceno »zelo hvalevreden«, medtem ko so dijaki v šestem, sedmem in
osmem razredu z vidika vedenja slabše ocenjeni, največkrat z oceno »zgleden«, v
osmem razredu pa je dobilo pet dijakov v prvem semestru oceno »zadovoljiv«, ti so
bili edini na celotni gimnaziji v prvem semestru, ki so prejeli to oceno.
Tudi nasploh je zelo zanimiv vpogled v ocene vedenja dijakov osmega razreda, saj
predpostavljamo, da bi ti morali imeti najlepše ocene. Kot lahko razberemo iz
tabele, se število dijakov od prvega pa vse tja do osmega razreda strmo
zmanjšuje, potemtakem naj bi ostali le najboljši. Zato predpostavljamo, da bodo
imeli najboljši najboljše ocene. Res pa je, da so jim lahko razredniki, ker so dijaki
starejši, ker so zgled in ker so to leto zaključili z zrelostnim izpitom, postavili
ostrejše pogoje.
Kot smo že omenili, število dijakov z višjim razredom gimnazije pada, padajo dobre
ocene vedenja, enako pa se dogaja tudi s številom kazni dijakov.
76