kaznovanje in disciplinski režim v gimnazijah na slovenskem v ...
kaznovanje in disciplinski režim v gimnazijah na slovenskem v ...
kaznovanje in disciplinski režim v gimnazijah na slovenskem v ...
Create successful ePaper yourself
Turn your PDF publications into a flip-book with our unique Google optimized e-Paper software.
Tako <strong>na</strong>j bi izgledal program gim<strong>na</strong>zijske reforme, izvedba pa je za njim zaostajala,<br />
kar je zakrivila pedagogika novega humanizma, ki je izhajala iz ideala <strong>na</strong>mesto iz<br />
stvarnosti. Namesto o praktičnosti <strong>in</strong> realnosti, o dejanskih ekonomskih razmerah,<br />
so razpravljali o idealu vsestransko razvitega človeka, grška literatura je imela<br />
zanje večjo vzgojno moč kot tedanje družbene razmere. Tako mišljenje je moč<br />
razložiti z nemškimi razmerami, v kakršnih je pedagogika novega humanizma<br />
<strong>na</strong>stajala. Nemško meščanstvo je bilo tako slabotno <strong>in</strong> nesposobno obraču<strong>na</strong>ti z<br />
dotedanjim fevdalizmom, da se je raje zatekalo v idealni svet ter raje v oblakih kot<br />
pa v realnem svetu delalo revolucijo. Pedagogi novega humanizma pa so v teh<br />
razmerah neizmerno blagi, kritiko fevdalne pedagogike je samo posredno videti iz<br />
njihovih <strong>na</strong>čel. Vendar to ni dovolj, morali bi se razširiti <strong>na</strong> kritiko fevdalne družbe,<br />
česar pa niso bili sposobni (Schmidt 1966, str. 131–132).<br />
Posledica take usmeritve je seveda tudi pomanjkljiva metodologija šolske reforme,<br />
saj mora biti vsaka šolska reforma, ki želi biti uč<strong>in</strong>kovita, <strong>na</strong>slonje<strong>na</strong> <strong>na</strong> kritično<br />
a<strong>na</strong>lizo obstoječega, poleg tega pa so šolsko reformo <strong>na</strong>redili profesorji <strong>in</strong> ne<br />
revolucio<strong>na</strong>rji. To zanemarjanje resničnosti <strong>na</strong>m lepo demonstrira dejstvo, da so<br />
gim<strong>na</strong>zije pustili v rokah duhovnikov, čeprav je bilo jasno, da duhovniki dijakov ne<br />
bodo vzgajali v luči novega humanizma. Ti se z novim humanističnim vzgojnim<br />
idealom niso mogli sprijazniti, saj »je bil do krščanstva brezbrižen, če ne že<br />
poganski« (Schmidt 1966, str. 132). Cerkev se ni str<strong>in</strong>jala tudi z novo uvedenimi<br />
<strong>na</strong>ravoslovnimi učnimi predmeti <strong>in</strong> zgodov<strong>in</strong>o, po logiki: čim več dijak z<strong>na</strong>, tem bolj<br />
je nevaren za izkoriščevalsko družbo, toliko bolj se je potrebno boriti s protistrupom<br />
verske vzgoje (Schmidt 1966, str. 133).<br />
S takim »izvajanjem« Osnutka je marsikaj ostalo le <strong>na</strong> papirju. Te smotre so<br />
izpodr<strong>in</strong>ili smotri verske <strong>in</strong> državljanske vzgoje v času Bachovega absolutizma.<br />
Oba klasič<strong>na</strong> jezika sta dobila drugačno <strong>na</strong>logo od zapisane v Osnutku, postala sta<br />
odtujevalca mlad<strong>in</strong>e od aktualnega političnega življenja, izolatorja šole od realnega<br />
življenja (Schmidt 1966, str. 134).<br />
Tak razvoj gim<strong>na</strong>zij je pri <strong>na</strong>s želel preprečiti Slomšek, ki je grajal preveliko število<br />
učnih ur <strong>in</strong> učnih predmetov ter njihovo preobširno vseb<strong>in</strong>o. Menil je, da<br />
22
Change language