kaznovanje in disciplinski režim v gimnazijah na slovenskem v ...

Ostati v šoli po pouku
V šoli so morali ostajati dijaki nižje gimnazije, da so tam nadoknadili zamujeno,
nadoknadili lekcije in naloge. O tem so bili vsekakor obveščeni tudi starši
(Disciplinargesetz für ... v Govekar-Okoliš 2001, str. 108).
Izločitev ali premestitev dijaka na nižji prostor v razredu
Te kazni so bili dijaki deležni zaradi neprimernega vedenja in nepridnosti. Na
»slabšem« sedežu je dijak ostal vse do svojega poboljšanja (Disciplinargesetz für
... v Govekar-Okoliš 2001, str. 108).
Ravnateljeva graja
Ravnateljevo grajo so uporabili v primerih, ko se dijak po številnih ustnih opominih
in grajah ni poboljšal. Kazen so sprejeli v navzočnosti učiteljskega zbora, o njej so
obvestili tudi starše (Disciplinargesetz für ... v Govekar-Okoliš 2001, str. 109).
Zapor
V gimnaziji se zapor uporablja pri težjih nravnih in disciplinskih prekrških. Učitelj v
času zapora dijaka zaposli s pisnimi nalogami. Razlika med zaporno kaznijo iz leta
1849 in zaporno kaznijo iz 1853 je v tem, da so lahko po Disciplinskem zakonu
gimnazijci v celem šolskem letu zaprti le dvakrat, kar pomeni, da se že opaža
težnja po zmanjšanju uporabe te kazni (Disciplinargesetz für ... v Govekar-Okoliš
2001, str. 109).
Izključitev iz gimnazije
je kazen, ki lahko sledi ostalim kaznim, lahko pa se izreče brez predhodnega
zapora. Disciplinski zakon je točno določal kriterije, na podlagi katerih je moral
gimnazijec zapustiti šolo, in sicer:
• »če dijak iz enega v drugi sledeči semester prejme spričevalo za
odhod ali se kot ponavljalec na koncu šolskega leta pokaže kot
nezmožen;
50