kaznovanje in disciplinski režim v gimnazijah na slovenskem v ...

Če primerjamo tabelarične zapise vseh obravnavanih let med seboj, lahko vidimo,
da so učitelji med ponujenimi kaznimi izbirali le med tremi; med grajo,
ravnateljevim opominom in izključitvijo. Pri tem je grajo lahko podeljeval učitelj
sam, ostale kazni pa so sprejete s konferenčnim sklepom.
Tu se ne bi bilo napačno vprašati, ali so mogoče učitelji podeljevali tudi ostale
kazni, kot so: ostati po pouku, premestitev dijaka na nižji prostor v razredu in
zapor, le da teh niso zapisali v Vpisnico. Dejansko se premestitev dijaka na nižji
prostor dogaja znotraj posameznega razreda in mogoče učitelji niso zapisali tega
ali pa so zapisali, da je bil grajan, v resnici pa so ga grajali in premestili. Vendar so
to le predpostavke.
Graf 2: Število graj skozi šolska leta
število graj
18
16
14
12
10
8
6
4
2
0
16
9
4
1855/56 1856/57 1857/58
šolsko leto
Kot lahko razberemo iz zgornjega grafa, so v šolskem letu 1855/1856 podelili 16
graj, v šolskem letu 1856/1857 8 graj in v zadnjem obravnavanem letu, letu
1857/1858, le 4 graje. Število podeljenih graj se je skozi šolska leta stopnjevalo
navzdol, lahko bi rekli, da so se graje iz leta v leto delile. Zakaj se število graj
zmanjšuje, ne moremo ugotoviti, mogoče bomo te vzroke razbrali pri iskanju
vzrokov za podeljene graje, res pa je tudi, da se je število dijakov na gimnaziji od
89