kaznovanje in disciplinski režim v gimnazijah na slovenskem v ...

vsakem obroku, prositi odpuščanja in ne tajiti, če narediš kakšno škodo, pozdraviti
vsakogar, ki ga srečaš in na pozdrave tudi odgovoriti, ubogati, če ti tako ukažejo, in
nikoli jezikati, za kruh ali kosilo pa vedno prositi ... (Šolski prijatelj 1852, str. 242–
243).
6.2 Vzgoja v gimnazijah
Na razvoj vzgojne funkcije v gimnazijah so prav gotovo vplivale reforme, ki so se
uvedle na področju gimnazijskega šolstva. Osnutek organizacije gimnazij in realk iz
leta 1849, ki je veljal skozi celotno obdobje, ki ga opisujemo, vzgojne funkcije
gimnazije ne razčlenjuje posebej (Entwurf der ... v Govekar-Okoliš 2001, str. 65–
66).
V gimnazijah so se prepletale 3 vrste vzgoje: državljanska, domovinska in
nacionalna vzgoja (Govekar 1994, str. 231).
Vzgoja je v gimnazijah temeljila na treh vzgojnih vplivih, učni vsebini, učiteljevem
zgledu in disciplini. Z vzgojno močjo antičnih zgledov, predvsem prevladovanjem
grščine in latinščine, bi se dijaki prek vsebine pouka razvili v vsestransko, skladno
z naravo razvito osebnost (Govekar-Okoliš 2001, str. 60–63).
Na tem mestu lahko omenimo, da je bila nacionalna vzgoja osnova za oblikovanje
in razvoj nacionalne identitete Slovencev. Ta se je lahko razvijala predvsem preko
prvih dveh vzgojnih vplivov: vsebini pouka in učiteljevem zgledu (Govekar 1994,
str. 231).
6.2.1 Učna vsebina
Gimnazija je imela kot splošnoizobraževalna šola tistega časa s splošno
humanistično izobrazbo najširšo vzgojno funkcijo. Osnutek organizacije gimnazij in
realk iz leta 1849 ne razčlenjuje posebej vzgojne funkcije gimnazij, temveč ji
nalaga pouk klasičnih jezikov in njihove literature, uvaja ideje novega humanizma
31