kaznovanje in disciplinski režim v gimnazijah na slovenskem v ...

omenja, da bi se telesna kazen lahko izključila (Entwurf der ... v Govekar-Okoliš
2001, str. 107).
Izključitev dijaka iz šole
Je bila ena izmed najtežjih kazni v gimnaziji. »Izključitev se lahko izreče
posamezniku le po sklepu učiteljske konference, ki mora svojo odločitev takoj
pisno poslati na šolski urad« (Entwurf der ... v Govekar-Okoliš 2001, str. 107). V
primeru, da dijak ponavlja razred, ima veliko število graj in kazni ter drugih, v
daljšem časovnem obdobju seštetih napak, ta ni mogel dobiti spričevala. V takem
primeru so starši dobili le pisno obvestilo, s katerim so bili seznanjeni o uspehu
otroka in o vseh njegovih prekrških. Dijaki s takimi prekrški pa so dobili le
semestrsko spričevalo in če so storjene prekrške poravnali z obveznostmi, ki jih
določajo kazni, so lahko dobili zaključno spričevalo (Entwurf der ... v Govekar-
Okoliš 2001, str. 107).
Izključitev dijaka iz šole pa je bila kazen, ki je dijak ni mogel popraviti. Dijak je bil za
vedno vpisan v kataloge, ki so bili znani celotni šolski strukturi, kar je pomenilo, da
se je dijak veliko težje vključeval v nadaljnje šolanje oziroma mu je bila pot v nove
šolske razrede skoraj zaprta. Po zakonu je torej moral dijak, ki je bil izključen iz
šole, prekiniti šolanje in se zaposliti, saj bi moral ob vpisu na drugo šolo predložiti
zaključno spričevalo, to pa ga je oviralo, saj je so bile v pisnem dokumentu, ki ga je
namesto zaključnega spričevala pridobil, zapisane tudi kazen izključitev iz šole ter
druge kazni in vzroki zanje (Entwurf der ... v Govekar-Okoliš 2001, str. 107).
Zaključno spričevalo je bilo, kot smo že spoznali, zelo pomemben dokument. Poleg
ocen posameznih predmetov je vsebovalo še oceno nravnega vedenja in pridnosti
dijaka. In prav ti oceni sta lahko odločali o končnem uspehu dijaka. Če je imel v
nravnem vedenju in pridnosti le eno grajo, dijak, kljub samim odličnim predmetnim
ocenam, ni mogel biti odličen. Po ocenah nravnega vedenja in pridnosti so dijaki
zasedli tudi določeno klop v razredu in tako so se morali posesti v začetku
naslednjega semestra. Kljub temu, da so morali dijaki na koncu gimnazije opraviti
maturitetni izpit, je uspešno dokončal šolanje le tisti dijak, ki v času šolanja ni
ustvarjal konfliktov s svojim vedenjem in se je ravnal po disciplinskem redu
48