Slika 5: Primer dijaka, ki se je vpisal v višji razred, vendar ga ni <strong>na</strong>daljeval VIR: Pokraj<strong>in</strong>ski arhiv Maribor, Fond klasič<strong>na</strong> gim<strong>na</strong>zija Maribor, Vpisnica 1856/1857 68
Kot smo že omenili, so bile Vpisnice hkrati tudi dnevniki, redovalnice, kamor so učitelji <strong>na</strong>k<strong>na</strong>dno vpisovali opisne ocene pri posameznem predmetu za prvi <strong>in</strong> drugi semester posebej. Iz <strong>na</strong>vpične l<strong>in</strong>ije (glej sliki št. 4 <strong>in</strong> 5) je razvidno, da so opisno ocenjevali: Sittliches Betragen (Nravno vedenje), Aufmerksamkeit (Pozornost), Fleiß (Pridnost), Religionslehre (Verouk), Late<strong>in</strong>ische Sprache (Lat<strong>in</strong>ski jezik), Griechische Sprache (Grški jezik), Geographie und Geschichte (Geografija <strong>in</strong> Zgodov<strong>in</strong>a), Mathematik (Matematika), Naturgeschichte (Naravoslovje), Deutsche Sprache (Nemški jezik), Slov. Sprache (Slovenski jezik), Aeußere Form der schriflichen Aufsätze (Zu<strong>na</strong>nji izgled pisnih sestavkov/spisov), Zahl der versäumten Lehrstunden (Število izostalih ur), Allgeme<strong>in</strong>e Zeugnißclasse und Locations- Nummer (Splošni učni uspeh <strong>in</strong> ocene). Ostane pa tudi nekaj ne<strong>na</strong>tisnjenih rubrik, <strong>na</strong>tančneje tri, kamor so vpisovali izbirne predmete, kot je <strong>na</strong> primer Kalligraphie (Kaligrafija) (glej sliko št. 4). Med vsemi omenjenimi kategorijami pa <strong>na</strong>s zanimajo prve tri. 9.4.2 Ocene vedenja, pridnosti <strong>in</strong> pozornosti Kot smo že večkrat omenili v prejšnjem delu <strong>na</strong>loge, so imele ocene nravnosti <strong>in</strong> pridnosti velik pomen pri končnem <strong>in</strong> semestrskem določanju uspeha posameznega gim<strong>na</strong>zijca. Osnutek (Entwurf der ... v Govekar-Okoliš 2001, str. 128) je formalno določal, da je bilo treba v semestrskem skupnem uspehu upoštevati poleg predmetnih ocen tudi ocene nravnosti <strong>in</strong> pridnosti. Četudi Osnutek (1849) govori le o oce<strong>na</strong>h nravnosti <strong>in</strong> pridnosti, pa v <strong>na</strong>šem primeru zasledimo tudi oceno pozornosti (glej sliki št. 4 <strong>in</strong> 5). Učitelji torej opisno ocenjujejo Sittliches Betragen, kar bi lahko prevedli kot moralno, nravstveno oce<strong>na</strong> oziroma vedenje, Aufmerksamkeit, kar prevedemo kot pozornost, <strong>in</strong> Fleiß, kar pomeni pridnost. Med temi tremi kategorijami, torej vedenjem, pozornostjo <strong>in</strong> pridnostjo, <strong>na</strong>s zanima predvsem vedenje, ki pa je za seboj vedno potegnilo tudi pridnost <strong>in</strong> pozornost. Dijak s hvalevrednim vedenjem je bil po<strong>na</strong>vadi dejaven, 69
- Page 1 and 2:
UNIVERZA V LJUBLJANI FILOZOFSKA FAK
- Page 3 and 4:
ZAHVALA Hvala mentorjema, Moniki Go
- Page 5 and 6:
PUNISHMENT AND DISCIPLINARY REGIME
- Page 7 and 8:
7.2.2.5 Kazni .....................
- Page 9 and 10:
1. UVOD Namen diplomskega dela je p
- Page 11 and 12:
2. NEOABSOLUTIZEM 2.1 Kaj je neoabs
- Page 13 and 14:
pripravljen na meji, v enemu tednu
- Page 15 and 16:
in močno razvejano birokracijo pos
- Page 17 and 18:
tem del lastne stavbe in zadala sam
- Page 19 and 20:
kako se je z marčno revolucijo, z
- Page 21 and 22:
gimnazijskega pouka oviralo pomanjk
- Page 23 and 24:
premožnejših meščanov, preozko
- Page 25 and 26: 4. GIMNAZIJSKO ŠOLSTVO MED LETI 18
- Page 27 and 28: Vodilno vlogo pri nastajanju tudi t
- Page 29 and 30: Z doslednim izvajanjem pedagoških
- Page 31 and 32: eformirana gimnazija ne prinaša ni
- Page 33 and 34: Gimnazijska vodstva pa so s pozivi
- Page 35 and 36: 5. ODNOS MED CERKVIJO IN DRŽAVO V
- Page 37 and 38: dnevnega reda sporni Osnutek temelj
- Page 39 and 40: vsakem obroku, prositi odpuščanja
- Page 41 and 42: vendar je učitelj tisti, ki mora p
- Page 43 and 44: 7. VZGOJNI SISTEM ZA GIMNAZIJCE V A
- Page 45 and 46: Na podlagi tega osnutka so se leta
- Page 47 and 48: 7.2 Šolski red in disciplina v gim
- Page 49 and 50: 7.2.2.1 Nravno-religiozni vpliv gim
- Page 51 and 52: določene vzorce osebnega vedenja,
- Page 53 and 54: 7.2.2.4 Disciplina zunaj šole Ker
- Page 55 and 56: Pridržanje v šoli po pouku Ta kaz
- Page 57 and 58: (Entwurf der ... v Govekar-Okoliš
- Page 59 and 60: • pri neupoštevanju pazljivosti
- Page 61 and 62: V Drobtinicah najdemo dva prispevka
- Page 63 and 64: Trdinova izkušnja s palico nam pot
- Page 65 and 66: dva letnika filozofskih študij pri
- Page 67 and 68: Janez Trdina, katerega spise je Tur
- Page 69 and 70: spremenila v popolno osemrazredno g
- Page 71 and 72: Slika 3: Primer prve strani vpisnic
- Page 73 and 74: opredelili kot intrizično študijo
- Page 75: Slika 4: Primer Vpisnice enega dija
- Page 79 and 80: Medtem ko pri opisnih ocenah pozorn
- Page 81 and 82: Sedaj smo dobili popolno lestvico o
- Page 83 and 84: 9.4.3 Kvantitativna analiza ocen Ve
- Page 85 and 86: Tabela 2: Šolsko leto 1856/1857, O
- Page 87 and 88: Tabela 3: Šolsko leto 1857/1858, O
- Page 89 and 90: Tabela 5: Delež ocen vedenja v šo
- Page 91 and 92: 9.4.4 Analiza disciplinskih kazni z
- Page 93 and 94: 9.4.4.1 Kvantitativna analiza kazni
- Page 95 and 96: Tabela 8: Kazni v šolskem letu 185
- Page 97 and 98: Če primerjamo tabelarične zapise
- Page 99 and 100: tudi, da so grajo lahko učitelji p
- Page 101 and 102: grajani včasih, na primer »včasi
- Page 103 and 104: V šolskem letu 1857/1858 so bili v
- Page 105 and 106: z dolžnostmi« skriva tudi objestn
- Page 107 and 108: obisku oštarije. Ravno tako sta pr
- Page 109 and 110: Preglejmo vzroke dobljenih izključ
- Page 111 and 112: Tu bi omenili odlomek iz Sernecovih
- Page 113 and 114: V času neoabsolutizma je imela pre
- Page 115 and 116: šole kot v šoli. Lahko bi rekli,
- Page 117 and 118: Cvirn, J. (2005). Boj za sveti zako
- Page 119 and 120: Schmidt, V. (1966). Zgodovina šols
- Page 121: Izjavljam, da je diplomsko delo »K