kaznovanje in disciplinski reÅ¾im v gimnazijah na slovenskem v ...

More documents

Recommendations

Info

Slika 1: Osnutek organizacije gimnazij in realk v Avstriji – naslovna stran VIR: Govekar–Okoliš 2001, str. 86 20
Z doslednim izvajanjem pedagoških idej novega humanizma bi morale vse gimnazije na Slovenskem postati slovenske šole. Vendar zaradi specifičnega položaja slovenskega okolja, v katerem slovenščina ni bila priznana za materinščino slovenskih dijakov, so gimnazije pri nas postajale le še bolj nemške kot so bile prej (Ciperle 1979, str. 13–14). Osnutek je gimnazijam predpisoval naslednje predmete: verouk, latinščina, grščina, materinščina, zgodovina in geografija, matematika, prirodopis in fizika, filozofska propedevtika. Gimnazija je namreč postala splošnoizobraževalna, noben predmet ni bil bolj pomemben od drugega, taka gimnazija naj bi omogočila tudi »zavestno, kritično in samostojno osvajanje učne snovi na fakultetah« (Schmidt 1966, str. 129). Gimnazija je torej spremenila svoj značaj. »Ni bila več latinska šola, šola za učenje latinščine, ni bila več strokovna šola za poklice, v katerih je bilo potrebno znanje latinščine, marveč je postala splošnoizobraževalna šola, splošnoizobraževalna v smislu razširjene, buržoazne vsebine pojma splošne izobrazbe« (Ciperle 1979, str. 15). S takim programom je sedaj gimnazija usposabljala dijake za fakultetne študije, ni pa se jih trudila usposobiti za ta ali oni predmet. Noben predmet ni bil pomembnejši od drugega, pomembno je bilo le, da so bil med seboj uravnoteženi in da so vsi prispevali k splošni izobrazbi. »Tako so avstrijske gimnazije doživele buržoazno demokratično revolucijo« (Schmidt 1966, str. 129). Če primerjamo nov predmetnik s tistim, iz predmarčne dobe, spoznamo, da je šestrazredna gimnazija postala osemrazredna, da je sedaj namesto prejšnjih 18 ur na teden v vsakem razredu v prvem in drugem razredu 20 in 22 od tretjega razreda dalje pa 24 ur. Delež latinščine je v primerjavi s predmarčno gimnazijo močno nazadoval, pojavijo se novi učni predmeti: materinščina, prirodopis s fiziko in filozofska propedevtika. Za pouk materinščine so izvedli dva učna načrta, prvega za pouk nemščine in drugega za pouk slovanskih jezikov, oba sta imela enako število tedenskih ur, 25 ur (Schmidt 1966, str. 130). 21
Page 1 and 2: UNIVERZA V LJUBLJANI FILOZOFSKA FAK
Page 3 and 4: ZAHVALA Hvala mentorjema, Moniki Go
Page 5 and 6: PUNISHMENT AND DISCIPLINARY REGIME
Page 7 and 8: 7.2.2.5 Kazni .....................
Page 9 and 10: 1. UVOD Namen diplomskega dela je p
Page 11 and 12: 2. NEOABSOLUTIZEM 2.1 Kaj je neoabs
Page 13 and 14: pripravljen na meji, v enemu tednu
Page 15 and 16: in močno razvejano birokracijo pos
Page 17 and 18: tem del lastne stavbe in zadala sam
Page 19 and 20: kako se je z marčno revolucijo, z
Page 21 and 22: gimnazijskega pouka oviralo pomanjk
Page 23 and 24: premožnejših meščanov, preozko
Page 25 and 26: 4. GIMNAZIJSKO ŠOLSTVO MED LETI 18
Page 27: Vodilno vlogo pri nastajanju tudi t
Page 31 and 32: eformirana gimnazija ne prinaša ni
Page 33 and 34: Gimnazijska vodstva pa so s pozivi
Page 35 and 36: 5. ODNOS MED CERKVIJO IN DRŽAVO V
Page 37 and 38: dnevnega reda sporni Osnutek temelj
Page 39 and 40: vsakem obroku, prositi odpuščanja
Page 41 and 42: vendar je učitelj tisti, ki mora p
Page 43 and 44: 7. VZGOJNI SISTEM ZA GIMNAZIJCE V A
Page 45 and 46: Na podlagi tega osnutka so se leta
Page 47 and 48: 7.2 Šolski red in disciplina v gim
Page 49 and 50: 7.2.2.1 Nravno-religiozni vpliv gim
Page 51 and 52: določene vzorce osebnega vedenja,
Page 53 and 54: 7.2.2.4 Disciplina zunaj šole Ker
Page 55 and 56: Pridržanje v šoli po pouku Ta kaz
Page 57 and 58: (Entwurf der ... v Govekar-Okoliš
Page 59 and 60: • pri neupoštevanju pazljivosti
Page 61 and 62: V Drobtinicah najdemo dva prispevka
Page 63 and 64: Trdinova izkušnja s palico nam pot
Page 65 and 66: dva letnika filozofskih študij pri
Page 67 and 68: Janez Trdina, katerega spise je Tur
Page 69 and 70: spremenila v popolno osemrazredno g
Page 71 and 72: Slika 3: Primer prve strani vpisnic
Page 73 and 74: opredelili kot intrizično študijo
Page 75 and 76: Slika 4: Primer Vpisnice enega dija
Page 77 and 78: Kot smo že omenili, so bile Vpisni
Page 79 and 80:
Medtem ko pri opisnih ocenah pozorn
Page 81 and 82:
Sedaj smo dobili popolno lestvico o
Page 83 and 84:
9.4.3 Kvantitativna analiza ocen Ve
Page 85 and 86:
Tabela 2: Šolsko leto 1856/1857, O
Page 87 and 88:
Tabela 3: Šolsko leto 1857/1858, O
Page 89 and 90:
Tabela 5: Delež ocen vedenja v šo
Page 91 and 92:
9.4.4 Analiza disciplinskih kazni z
Page 93 and 94:
9.4.4.1 Kvantitativna analiza kazni
Page 95 and 96:
Tabela 8: Kazni v šolskem letu 185
Page 97 and 98:
Če primerjamo tabelarične zapise
Page 99 and 100:
tudi, da so grajo lahko učitelji p
Page 101 and 102:
grajani včasih, na primer »včasi
Page 103 and 104:
V šolskem letu 1857/1858 so bili v
Page 105 and 106:
z dolžnostmi« skriva tudi objestn
Page 107 and 108:
obisku oštarije. Ravno tako sta pr
Page 109 and 110:
Preglejmo vzroke dobljenih izključ
Page 111 and 112:
Tu bi omenili odlomek iz Sernecovih
Page 113 and 114:
V času neoabsolutizma je imela pre
Page 115 and 116:
šole kot v šoli. Lahko bi rekli,
Page 117 and 118:
Cvirn, J. (2005). Boj za sveti zako
Page 119 and 120:
Schmidt, V. (1966). Zgodovina šols
Page 121:
Izjavljam, da je diplomsko delo »K
show all

kaznovanje in disciplinski reÅ¾im v gimnazijah na slovenskem v ...

Create successful ePaper yourself

Delete template?

Save as template?