kaznovanje in disciplinski režim v gimnazijah na slovenskem v ...
kaznovanje in disciplinski režim v gimnazijah na slovenskem v ...
kaznovanje in disciplinski režim v gimnazijah na slovenskem v ...
You also want an ePaper? Increase the reach of your titles
YUMPU automatically turns print PDFs into web optimized ePapers that Google loves.
4. GIMNAZIJSKO ŠOLSTVO MED LETI 1848 IN 1859<br />
Leta 1848 so začeli pripravljati nove zakone tudi <strong>na</strong> področju šolstva. V ta <strong>na</strong>men<br />
so ustanovili M<strong>in</strong>istrstvo za uk <strong>in</strong> bogočastje (M<strong>in</strong>isterium für Cultus und<br />
Unterricht), v katerem so delali osnutke šolskih reform. Pripravili so organizacijske<br />
osnutke sprememb za celotno šolstvo, do zakonske uveljavitve sprememb pa je<br />
leta 1849 prišlo samo v srednjem <strong>in</strong> višjem šolstvu (Okoliš 1999, str. 63).<br />
Prva žrtev revolucije je bila Študijska dvor<strong>na</strong> komisija, ki jo je zamenjalo Avstrijsko<br />
prosvetno m<strong>in</strong>istrstvo že 23. marca 1848. Njen vodja, m<strong>in</strong>ister Fr. S. Sommarunga,<br />
je takoj sklical komisijo za šolsko reformo. Rezultat dela te komisije je bil Entwurf<br />
der Grundzüge des öffentlichen Unterrichtswesens <strong>in</strong> Östereich (Osnutek temeljnih<br />
<strong>na</strong>čel javnega pouka v Avstriji). Tiskane izvode le-tega so prejeli tudi vsi učiteljski<br />
zbori, ki so lahko do Osnutka zavzeli svoje stališče <strong>in</strong> pripombe posredovali<br />
m<strong>in</strong>istrstvu, žal pa se <strong>na</strong> to učitelji <strong>na</strong> Slovenskem niso odzvali (Ciperle 1979, str.<br />
5).<br />
Osnutek, ki ga je v glavnem formuliral Franz Exner, profesor filozofije <strong>na</strong> praški<br />
univerzi, je vsekakor izpričal demokratičnost, čeprav je ohranil elemente starega<br />
(Ciperle 1979, str. 6). Zahteval je enotno, trirazredno osnovno šolo, katere<br />
absolventi morajo šolanje <strong>na</strong>daljevati <strong>na</strong> obrtniških šolah, v meščanski šoli ali<br />
gim<strong>na</strong>ziji, tisti, ki se ne odločijo <strong>na</strong>daljevati šolanja, pa morajo do 15. leta obiskovati<br />
nedeljsko šolo (Schmidt 1966, str. 8). V prvi gim<strong>na</strong>zijski razred je dovoljeval vpis<br />
učencu iz katere koli osnovne šole, s sprejemnim izpitom pa je omogočil<br />
prehodnost iz katere koli šole v kateri koli gim<strong>na</strong>zijski razred <strong>in</strong> obratno. Do tega<br />
časa so za splošnoizobraževalne šole <strong>na</strong> drugi stopnji veljale le gim<strong>na</strong>zije, pa še te<br />
so bile privilegirane, <strong>na</strong>menjene s<strong>in</strong>ovom premožnih meščanov, po tem se je<br />
rav<strong>na</strong>l tudi družbeni ugled. Osnutek pa je <strong>na</strong> drugo stopnjo splošnoizobraževalnih<br />
šol poleg gim<strong>na</strong>zij uvrščal tudi meščansko šolo <strong>in</strong> realko, tema so se dodali<br />
splošnoizobraževalni predmeti modernih jezikov, moderne literature <strong>in</strong><br />
mater<strong>in</strong>šč<strong>in</strong>e, gim<strong>na</strong>ziji pa so študij antične kulture dopolnili s<br />
splošnoizobraževalnim poukom prirodoslovnih ved (Ciperle 1979, str. 6).<br />
17
Change language