kaznovanje in disciplinski režim v gimnazijah na slovenskem v ...

9.4.4 Analiza disciplinskih kazni za posamezna šolska leta
V kvalitativni analizi disciplinskih kazni bomo po posameznih obravnavanih šolskih
letih pregledali, koliko in kakšne kazni so dijaki prejemali. Nato bomo ta šolska leta
med seboj primerjali, za zaključek pa še navedli in primerjali vzroke dobljenih
kazni.
Kazni, ki so jih dijaki dobivali, smo razbrali iz Vpisnic, kjer so dijaku pod kategorijo
Vedenje, namesto ene od navedenih opisnih ocen vedenja, pripisali kazen oziroma
vzrok za dobljeno kazen. Če je dijak dobil kazen, smo pogledali tudi v opombe in
včasih našli dodatno pojasnilo (glej sliko št. 7).
Čeprav se Osnutek organizacije gimnazij in realk (1849), ki predpisuje naslednje
kazni: graja, pridržanje po pouku, degradacija, zapor, telesna kazen in izključitev
dijaka iz šole, in tudi Disciplinski zakon za Štajersko, Koroško in Kranjsko deželo
(1853), ki narekuje kazni: graja, ostati v šoli, izločitev ali premestitev dijaka na nižji
prostor v razredu, ravnateljeva graja in zapor (Entwurf der ... v Govekar-Okoliš,
2001), skorajda usklajujeta, smo v naši analizi uporabili kazni iz Disciplinskega
zakona iz leta 1853, saj je mlajši in bližji našim raziskanim šolskim letom.
Preden pa se posvetimo nadaljnji analizi, naj le poudarimo, da je bil dijak, ki smo
mu pripisali kazen graja, lahko skozi konferenčno obdobje večkrat grajan.
Kolikokrat je to bilo, pa žal ne moremo razbrati iz danih virov. Ravno tako naj
povemo, da smo konferenčni sklep o neposlušnosti, ki ga je dobil eden od dijakov,
uvrstili pod ravnateljevo grajo, saj je po našem mnenju to najbližje vsem danim
kaznim, dejansko so morali o tem razpravljati vsi učitelji na skupni konferenci.
Večkrat grajani učenci so po prvem semestru velikokrat zaprosili za spričevalo.
83