kaznovanje in disciplinski režim v gimnazijah na slovenskem v ...

in postavlja gimnazijo kot osnovo za univerzitetno izobraževanje (Entwurf der ... v
Govekar-Okoliš 2001, str. 65–66).
Z vpogledom v učni načrt in v predmetnik za gimnazije lahko opazimo, da so mladi
preko posameznih vsebin učnih predmetov razvijali ne le splošno, temveč tudi
nravno vzgojo. Predvsem je to veljalo za pouk verouka, grščine in latinščine.
Osnutek pa je predvideval tudi druge predmete, s katerimi naj bi se dosegel vzgojni
smoter gimnazije, denimo pouk materinščine 3 , ter druge moderne jezike. Nravna
vzgoja je potekala tudi pri pouku zgodovine in geografije (Entwurf der … v
Govekar-Okoliš 2001, str. 66). Gimnazije so torej s svojim izobraževanjem tudi
vzgajale.
Za razvoj slovenske nacionalne identitete je bil pomemben predmet slovenski jezik,
pri katerem je Osnutek dopuščal branje bogatejše literature drugega jezika v
državi. Pri geografiji in zgodovini so se dijaki učili stvari iz obče človeške
zgodovine, posebno pa iz zgodovine Avstrije, ter se znotraj tega vzgajali v duhu
avstrijske domovinske vzgoje. Predmeti, kot so: kaligrafija, risanje, pisanje, petje in
telovadba, niso imeli predpisanih vsebin, tudi nacionalne ne, saj je bil pouk teh
predmetov neobvezen in se je določal na željo staršev, dijakov in končno po
odločitvah deželnega šolskega sveta. Koliko so ti neobvezni predmeti vplivali na
razvoj nacionalne vzgoje, pa je bilo odvisno od nacionalne zavesti in zahtev
staršev, učiteljev in predstavnikov deželnih šolskih svetov (Entwurf der … v
Govekar 1994, str. 235–236).
6.2.2 Učiteljev zgled, vloga učitelja
Kot smo že omenili, je gimnazija vzgajala tudi s pomočjo učiteljevega zgleda. Kot
pravi članek iz Šolskega prijatelja, človek rabi nekoga, da mu pove, kaj je prav in
kaj ne, nekoga, ki mu bo vzpodbudil vest. Seveda zraven še doda, da je to Bog,
3 Za slovenske dijake je bila ta slovenščina, ki se je poučevala kot neobvezen predmet v naših
gimnazijah. Vendar Osnutek ni utemeljil, kateri jezik je materinščina, temveč je to prepuščal
posameznim deželnim šolskim svetom. Šele statistična in letna poročila pokažejo, da je bil uradni
učni jezik v gimnazijah na slovenskem tedaj nemščina (Govekar-Okoliš 2001, str. 66–67).
32