kaznovanje in disciplinski režim v gimnazijah na slovenskem v ...

(Disciplinargesetz für ... v Govekar-Okoliš 2001, str. 94). Disciplinski red je prav
tako zahteval spoštljivost in pozornost do ravnatelja in posameznega učitelja,
prijateljstvo in uslužnost do sošolcev ter nravno vedenje tudi v času šolskih
počitnic. Zahteval je tudi, da se morajo dijaki najprej zahvaliti ravnatelju in
učiteljem, preden zapustijo šolo, le da pri tem ne omenja, ali to velja za
vsakodnevno zapustitev šole ali le za zapustitev šole konec semestra
(Disciplinargesetz für ... v Govekar-Okoliš 2001, str. 94).
Disciplinski red je torej zahteval spoštovanje do sočloveka, predvsem do ravnatelja
in učiteljev, prisilil je mlade v točno določen odnos z njimi. Seveda pa se tu pojavi
vprašanje, kako učinkovita je bila ta norma, ali gre tu za odraz dejanske
spoštljivosti ali le za predpisano spoštljivost (Govekar-Okoliš 2001, str. 94).
Kot lahko vidimo, so se vedno strožje obravnavale zahteve ravnanja gimnazijcev
pri nravno-religiozni vzgoji. Po Osnutku (1849) naj bi se temelji nravnega-verskega
vzgajanja prenašali ne le skozi obvezne molitve in oblikovanja maš, temveč tudi
prek učne vsebine ostalih učnih predmetov (Govekar-Okoliš 2001, str. 95).
7.2.2.2 Disciplina v šoli
Disciplina v šoli je po Osnutku organizacije gimnazij in realk (1849) pomenila
določen sistem ravnanja, ki je zahteval, da morata znotraj vsake učne ure obstajati
določena red in vzgoja, za kar mora skrbeti učitelj. Med urami je bilo tudi nekaj
minut za sprostitev in boljše počutje učencev, seveda pa je bil tak odmor
nadzorovan. V okvir discipline v šoli je Osnutek prišteval tudi prisostvovanje pouku,
vsako odsotnost od pouka si je moral učitelj skrbno beležiti, z zamudami pa so
povezane tudi večje graje in kazni (Entwurf der ... v Govekar-Okoliš 2001, str. 96).
Disciplinski red je strogo določal ustrezno vedenje, ravnanje in naloge gimnazijcev,
ta pravila so morali dijaki upoštevati, saj so bili v nasprotnem primeru kaznovani.
Predpise pa so, seveda, podajali tudi učitelji. Lahko ugotovimo, da so se mladi v
gimnaziji podrejali šolskim predpisom in učiteljevi avtoriteti (Govekar-Okoliš 2001,
str. 99). »To je pomenilo, kot lahko predpostavljamo, da so imeli gimnazijci vnaprej
42