kaznovanje in disciplinski režim v gimnazijah na slovenskem v ...

9.4.3 Kvantitativna analiza ocen Vedenja
Tabela 1: Šolsko leto 1855/1856, Ocene vedenja
Vedenje
Število dijakov po razredih
Razred 1. 2. 3. 4. 5. 6. 7. 8. skupaj
Semester I. II. I. II. I. II. I. II. I. II. I. II. I. II. I. II. I. II.
zelo hvalevreden 22 16 18 12 25 27 5 10 7 6 5 5 2 4 2 3 86 83
hvalevreden 9 11 11 10 4 0 7 0 2 1 1 1 3 2 1 3 38 28
zgleden 9 12 4 8 11 13 7 9 4 6 6 6 4 3 4 4 49 61
zadovoljiv 0 0 0 2 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 5 1 5 4
šolan doma 1 1 2 2 0 0 1 1 2 2 1 1 0 0 0 0 7 7
drugo 0 0 7 8 2 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 9 8
brez ocene 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 1
SKUPAJ 41 40 42 42 42 40 20 20 15 16 13 14 9 9 12 11 194 192
Kot lahko vidimo, se je v Mariborsko klasično gimnazijo v šolskem letu 1855/1856
vpisalo 194 dijakov, šolsko leto pa zaključilo 192 dijakov. Do številčne razlike ni
prišlo zaradi izključitve dijakov, temveč zato, ker so trije dijaki (en dijak prvega
razreda in dva dijaka tretjega razreda) odstopili na začetku drugega semestra, v
šesti razred pa je dijak v začetku drugega semestra prišel kot ponavljavec, kar je
izrecno zapisano pri njegovi oceni vedenja prvega semestra. Ta podatek je zelo
zanimiv, saj to ne more pomeniti, da je dijak prišel iz druge šole, ker pri teh
nimamo opombe, da je dijak ponavljavec, ravno tako pa to ne more pomeniti, da je
prišel iz drugega šestega razreda te šole, saj drugega šestega razreda ta šola
nima. Predpostavljamo, da je bil dijak že v višjem razredu neke druge šole in ob
prepisu na to šolo ni opravil sprejemnih izpitov, kot zahteva Osnutek (1849), in so
ga zato namestili v šesti razred ter ga označili kot ponavljavca. Seveda je razlog
lahko tudi drugačen, vendar je to v obravnavanih letih edini dijak, ki je označen kot
ponavljavec. Ravno tako je po prvem semestru izstopil in zaprosil za spričevalo
dijak osmega razreda, ki je bil ocenjen z oceno nezanesljiv (ki smo jo poprej uvrstili
pod kategorijo zadovoljiv). Ta dijak je imel slabo ocenjene tudi vse ostale
predmete.
75