kaznovanje in disciplinski režim v gimnazijah na slovenskem v ...

Dijaki so se morali na vsakem koraku vesti primerno. Za neprimerno vedenje in
delovanje v nasprotju s pravili so bili kaznovani v gimnaziji. Kazni, ki so jih dijaki
lahko po Disciplinskem zakonu iz leta 1853 prejeli, so graja, zadržanje v šoli po
pouku, premestitev na nižji prostor v razredu, ravnateljeva graja, zapor in
izključitev.
Vsakršno potrjevanje obstoječih pravil, tako domačih kot šolskih, discipliniranja in
kaznovanja dijakov smo pridobili iz primarnih virov.
S spomini Vošnjaka, Trdine in Turnerja smo potrdili obstoječe stanje v obdobju
neoabsolutizma; tako glede organizacije gimnazije kot glede na discipliniranje in
kaznovanje. Zanimiva je skorajšnja izključitev Trdine zaradi objavljenega članka, v
katerem se ne strinja s politiko šole.
V Šolskem prijatelju in Drobtinicah smo našli kup člankov, ki govorijo o tem, da
morajo tudi starši sodelovati s šolo in vzgajati take otroke, kot si to želi šola.
Poudarek je na tem, kako vzgojiti dobrega kristjana, kar je bil vzgojni ideal
takratnega časa. Posebej o gimnazijski vzgoji in disciplini pa poudarkov ni bilo
mogoče zaslediti.
V fondih Mariborske klasične gimnazije smo našli Vpisnice dijakov in iz njih razbrali
njihovo vedenje. Ugotovili smo, da je imela večina dijakov Mariborske klasične
gimnazije v šolskih letih 1855/1856, 1856/1857 in 1857/1858 zelo hvalevredno
oceno vedenja. Malo je bilo dijakov, ki so bili ocenjeni kot zadovoljivo in še manj
tistih, ki so prejeli kazen. Disciplinski red iz leta 1853 je, kot lahko menimo, deloval,
dijaki so ga upoštevali in se po njem ravnali tako v šoli kot zunaj šole. V primeru
neupoštevanja reda so jih strogo kaznovali. V obravnavanih šolskih letih so večino
dijakov, ki so sami, brez spremstva oziroma dovoljenja obiskali gostilno, izključili,
saj je bilo to strogo prepovedano.
Raziskovanje primarnih virov je potrdilo našo poprejšnjo teoretsko analizo. Potrdili
smo obstoječo organizacijo gimnazij ter discipliniranje in kaznovanje tako zunaj
106