kaznovanje in disciplinski režim v gimnazijah na slovenskem v ...

Društveno delovanje so dijakom s strani ministrstva prepovedali že leta 1849.
Seveda so se na to dijaki odzvali s tajnim sestajanjem, mnogo javnih društev pa je
izgubilo svoje sodelavce. Mnogo vnetih članov je izgubilo predvsem Slovensko
društvo v Ljubljani, ki je zaprosilo, da bi se dijaki vsaj »njegovih sredstev k omiki
poslužili« (Schmidt 1966, str. 142). Vendar društvo ni doseglo ničesar, Janez
Trdina, osmošolec, ki je v soglasju z večino sošolcev napisal sestavek proti tem
prepovedim, se je komaj izognil izključitvi. Nadalje pa je bil ta odlok dopolnjen tako,
da so se dijaki lahko vključevali v cerkvena društva, ki imajo namen krepiti
krščansko življenje (Schmidt 1966, str. 142). Disciplinski zakoni, ki so izhajali
kasneje za posamezne dežele, teh določil v bistvenem niso spremenili, njihova
vsebina je ostala skoraj ista (Ciperle 1979, str. 41).
Vedenje dijakov v šoli in izven nje so urejali posebni disciplinski zakoni. Vse, tako
svetne kot prosvetne oblasti, so ugotavljale, da so se gimnazijci v času marčne
revolucije neprimerno vedli in da se to ne sme ponoviti. Zaradi njihove povečane
samozavesti pa jih niso mogli utesniti v predmarčne disciplinske predpise, zato so
se sprijaznili z drobnimi dijaškimi svoboščinami, vendar so jim budno preprečevali
udeleževanje v političnem življenju (Ciperle 1979, str. 41).
7.1 Disciplinski predpisi
Da bi lahko analizirali vzgojni sistem v avstrijski šolski zakonodaji v obdobju
neoabsolutizma, se moramo seznaniti s takrat veljavnimi avstrijskimi šolskimi
predpisi in disciplinskimi redi.
V obdobju, ki ga opisujemo, je imel osrednje mesto šolski zakon Entwurf der
Organization der Gymnasien und Realschulen in Österreich (Osnutek organizacije
gimnazij in realk v Avstriji), ki ga je 16. septembra leta 1849 na Dunaju izdalo
prosvetno ministrstvo. Ta Osnutek je podal splošna določila o vedenju in disciplini
mladih v gimnazijah (Govekar-Okoliš 2001, str. 85).
36