1 UVOD - Oddelek za pedagogiko in andragogiko

H. Novak (1983, str. 25) pa dodaja: »V strokovni literaturi so interesne dejavnostipoimenovane tudi kot prostovoljne in svobodne dejavnosti.« Leta 1969 v 30. členu Zakona oosnovni šoli (v Lešnik 1987, str. 36) zapišejo: »Prostovoljne dejavnosti učencev so sestavnidel življenja in dela v šoli […].«V začetku petdesetih let se je v šolah pojavil tudi izraz »svobodne in prostočasne dejavnosti«,nato pa so se le-te leta 1980 uradno preimenovale v šolske interesne dejavnosti. Učenci soznotraj interesnih dejavnosti širili in poglabljali znanje in različne interese, predvsem vkulturnih in športnih dejavnostih, kot so šolska, občinska, medobčinska športna tekmovanja,tekmovanja mladinskih in pionirskih pevskih zborov, različni krožki, ženska ročna dela,taborniki itd. (Lešnik 1987, str. 25).V literaturi zasledimo tudi izraz »zunajšolske dejavnosti«, h katerim pa prištevamo interesnein prostočasne dejavnosti učencev kakor tudi dejavnosti, ki jih ob pouku opravljajo učitelji.Interesne dejavnosti so del razširjenega programa osnovne šole, prostočasne pa načrtujejo inizpeljejo učenci sami in si izberejo tudi mentorja (Novak 2004, str. 23).O razvoju interesnih dejavnostih v osnovni šoli na Slovenskem govorimo predvsem v obdobjupo drugi svetovni vojni (Komljanc 2007, str. 97).V času pred drugo svetovno vojno so bile prisotne različne aktivnosti, ki so potekale v šolskihprostorih in niso bile neposredno vezane na pouk oziroma učne predmete. Govorimo oprirejanju dramskih, športnih in drugih iger, a pravi razcvet na področju interesnih dejavnosti 2je prineslo obdobje po drugi svetovni vojni (Balkovec Debevec 2004, str. 12).Politične spremembe leta 1945 so zahtevale spremembe na vseh področjih družbenegaživljenja in tako tudi v šolstvu, ki je doživelo veliko sprememb (Ribarič 2002, str. 102).Obdobje prvih povojnih let od 1945 do 1952 je bil čas improviziranja, eksperimentiranja inneprestanih sprememb. Sistematično so oblasti začele odpravljati nakopičene težave šele leta1953, ko so ustanovile zvezno komisijo za reformo šolstva. Naslednje obdobje 1953–1958 jebilo zelo burno, polno različnih mnenj o podobi slovenskega šolstva in vlogi posameznihpredmetov v šoli. Do celovitega koncepta prenove je prišlo šele s šolsko reformo 1958oziroma v letih 1958–1962 (prav tam).2 V nadaljevanju uporabljamo izraz »prostovoljne dejavnosti«, kar pa vključuje tudi danes imenovane interesnedejavnosti.13