Tabela 29: Vključenost učencev v druge dejavnosti, organizirane izven šole glede na razred,ki ga obiskujejo (N = 143)RAZREDVKLJUČENOST V DRUGEDEJAVNOSTISKUPAJDANE4. 5259,1 %8. 2138,2 %SKUPAJ 7351,0 %3640,9 %3461,8 %7049,0 %88100,0 %55100,0 %143100,0 %Opravili smo χ² preizkus hipoteze neodvisnosti: χ² = 5,921 (g = 1, α = 0,015). Vrednost χ² jestatistično pomembna na ravni α = 0,015. Hipotezo neodvisnosti <strong>za</strong>vrnemo s tveganjem1,5 %. Sprejmemo nasprotno hipotezo. Doka<strong>za</strong>li smo, da je vključenost učencev v drugedejavnosti, organizirane izven šole, odvisna od razreda, ki ga učenci obiskujejo.Izmed 143 anketiranih učencev jih 73 (51 %) obiskuje dejavnosti, ki niso organizirane na šoli,temveč v drugih organi<strong>za</strong>cijah, društvih <strong>in</strong> podobnih ustanovah. Med njimi je 59,1 % učencev4. razreda, kar ponovno kaže na to, da učenci 4. razreda obiskujejo več <strong>in</strong>teresnih dejavnostikot učenci 8. razreda (učencev 8. razreda je 38,2 %). Torej več kot polovica (61,8 %) učencev8. razreda ni vključenih v druge dejavnosti izven šole. A. Gril (2006, str. 38) kot poglavitnarazloga <strong>za</strong> neudejstvovanje v različnih prostočasnih dejavnostih navaja pomanjkanje časa <strong>in</strong>denarja. Dejavnosti, organizirane s strani zunanjih organi<strong>za</strong>cij, društev <strong>in</strong> podobnih ustanov sonamreč pogosto tudi plačljive. Poleg pomanjkanja časa <strong>in</strong> denarja pa so osnovnošolci vraziskavi navedli tudi pomanjkanje prevo<strong>za</strong>.Učence, ki so vključeni v druge dejavnosti izven šole, smo povprašali tudi, katere so tedejavnosti. Navedli so: biatlon, baseball, verouk, plavanje, jahanje, glasbeno šolo,breakdance, smučarske skoke, likovni tečaj, gasilce, učenje harmonike, hokej, downhill, balet<strong>in</strong> tenis. Prevladujejo torej dejavnosti, ki <strong>za</strong>radi f<strong>in</strong>ančnih, prostorskih, kadrovskih <strong>in</strong> drugihrazlogov niso organizirane s strani šole. Največ učencev obiskuje verouk (27 učencev izmed73, torej 37 %), sledi obiskovanje glasbene šole (32,9 %) <strong>in</strong> nogomet (15,1 %). Nogomet jeed<strong>in</strong>a dejavnost, ki je organizirana na šoli, vendar jo učenci obiskujejo tudi izven šole, torej88
pri različnih društvih <strong>in</strong> klubih. Lahko bi rekli, da gre <strong>za</strong> bolj profesionalno ukvarjanje znogometom, saj učenci navajajo, da obiskujejo nogomet od trikrat do petkrat tedensko.11.12 Želje učencev po novih <strong>in</strong>teresnih dejavnostihPri <strong>za</strong>dnjem raziskovalnem vprašanju nas je <strong>za</strong>nimalo, ali se med učenci pojavljajo potrebe <strong>in</strong>želje po novih <strong>in</strong>teresnih dejavnosti. V anketnem vprašalniku so na vprašanje o novih,dodatnih <strong>in</strong>teresnih dejavnostih odgovarjali vsi anketiranci.Preverili smo hipotezo (RH10), da starejši učenci v večji meri izražajo željo po dodatniponudbi <strong>in</strong>teresnih dejavnosti v primerjavi z mlajšimi.Tabela 30: Želje učencev po novih <strong>in</strong>teresnih dejavnostih glede na razred, ki ga obiskujejo(N = 143)RAZREDDODATNEINTERESNEDEJ.DA NE SKUPAJ4.3236,4 %5663,6 %88100,0 %8.3461,8 %2138,2 %55100,0 %SKUPAJ6646,2 %7753,8 %143100,0 %Opravili smo χ² preizkus hipoteze neodvisnosti: χ² = 8,824 (g = 1, α = 0,003). Vrednost χ² jestatistično pomembna na ravni α = 0,003. Hipotezo neodvisnosti <strong>za</strong>vrnemo s tveganjem0,3 %. Sprejmemo nasprotno hipotezo. Doka<strong>za</strong>li smo, da je želja učencev po novih <strong>in</strong>teresnihdejavnostih odvisna od razreda, ki ga učenci obiskujejo.Rezultati so poka<strong>za</strong>li, da več kot polovica učencev (53,8 %) ne izraža želje po novih<strong>in</strong>teresnih dejavnostih, medtem ko si 46,2 % učencev tega želi. Med učenci, ki izražajo željopo dodatnih <strong>in</strong>teresnih dejavnostih, je več učencev 8. razreda (61,8 %) kot učencev 4. razreda(36,4 %). To lahko pojasnimo s tem, da mlajši učenci morda v večji meri sprejemajo, kar jimje ponujeno, njihovi <strong>in</strong>teresi so zelo raznoliki, razpršeni <strong>in</strong> učenci šele preizkušajo svoje89
- Page 3 and 4:
ZahvalaIskrena hvala mentorju doc.
- Page 6 and 7:
KAZALO VSEBINEI UVOD ..............
- Page 8 and 9:
KAZALO TABELTabela 1: Razporeditev
- Page 10 and 11:
I UVODV diplomski nalogi obravnavam
- Page 12 and 13:
II TEORETIČNI DEL1 RAZVOJ INTERESN
- Page 14 and 15:
Troha (1992b, str. 106-107) ugotavl
- Page 16 and 17:
organizacije. V tem obdobju začenj
- Page 18 and 19:
prostovoljnih dejavnosti, aktivnost
- Page 20 and 21:
2 OPREDELITEV INTERESNIH DEJAVNOSTI
- Page 22 and 23:
predmetnikom in učnim načrtom ter
- Page 24 and 25:
3 INTERESI IN POTREBE UČENCEV KOT
- Page 26 and 27:
Z. Cugmas (1987, str. 35) pravi, da
- Page 28 and 29:
včasih izzovejo notranji procesi d
- Page 30 and 31:
4 ŠOLA IN INTERESNE DEJAVNOSTINalo
- Page 32 and 33:
kot spodbujanje razvoja učenca s t
- Page 34 and 35:
5 PODROČJA INTERESNIH DEJAVNOSTIIn
- Page 36 and 37:
5. Družbeno-humanitarne interesne
- Page 38 and 39: 2. Načelo prostovoljnostiUčenec s
- Page 40 and 41: 7 POMEN IN CILJI INTERESNIH DEJAVNO
- Page 42 and 43: vrsto dela. Pasivnih interesnih dej
- Page 44 and 45: 7.2 Psihološki pomen interesnih de
- Page 46 and 47: - interesne dejavnosti razvijajo po
- Page 48 and 49: dejavnosti, organizacijo predstavit
- Page 50 and 51: predlogov. S takšnim načinom dela
- Page 52 and 53: Doživljanje uspeha je zlasti pomem
- Page 54 and 55: III EMPIRIČNI DEL9 OPREDELITEV RAZ
- Page 56 and 57: 10 METODOLOGIJA10.1 Osnovna razisko
- Page 58 and 59: 10.4 Zbiranje podatkovZa potrebe ra
- Page 60 and 61: Vsi učenci, tako učno zmožnejši
- Page 62 and 63: Starost učencev torej vpliva na š
- Page 64 and 65: Tabela 7: Delež učencev v posamez
- Page 66 and 67: Tabela 9: Delež učencev v posamez
- Page 68 and 69: Na tem mestu smo preverili tudi hip
- Page 70 and 71: izbrali, je kar šest takih, ki sod
- Page 72 and 73: Na drugem mestu so interesne dejavn
- Page 74 and 75: 11.5 Vpliv izobrazbe staršev na vk
- Page 76 and 77: Tabela 18: Število interesnih deja
- Page 78 and 79: tveganjem 0,0 %. Sprejmemo nasprotn
- Page 80 and 81: Tabela 22: Razlog »Ker jo vodi uč
- Page 82 and 83: Več kot tretjina učencev (35,1 %)
- Page 84 and 85: drugimi učitelji in učenci; razre
- Page 86 and 87: %). Vloga mentorja pri mlajših uč
- Page 90 and 91: azvijajoče se sposobnosti, medtem
- Page 92 and 93: Interesne dejavnosti torej predstav
- Page 94 and 95: 13 LITERATURA1. Balkovec Debevec, M
- Page 96 and 97: 29. Lešnik, R. (1987). K temeljem
- Page 98 and 99: 57. Taljat, U. (2006). Vloga, pomen
- Page 100 and 101: 5. Koliko interesnih dejavnosti (kr
- Page 102 and 103: 13. Kako pogosto mentor (učitelj,