organi<strong>za</strong>cije. V tem obdobju <strong>za</strong>čenjajo pedagogi <strong>in</strong> psihologi močneje poudarjati pomenpoznavanja otrokove duševnosti <strong>za</strong> njegov razvoj, pojavi se preučevanje strukture otrokovegaprostega časa, ustanovi se Društvo prijateljev mlad<strong>in</strong>e, ki si je poleg drugih nalog <strong>za</strong>dalo tudiskrb <strong>za</strong> vzgojo mlad<strong>in</strong>e v prostem času, tako da je organiziralo <strong>in</strong> koord<strong>in</strong>iralo različneaktivnosti v prostem času otrok (delovanje različnih podmladkov društev, klubov, pionirskeorgani<strong>za</strong>cije <strong>in</strong> drugih), <strong>za</strong>čenjalo pa je tudi izhajati strokovno glasilo »Mladi svet«, kjer sobili objavljeni tako prispevki o druž<strong>in</strong>ski vzgoji <strong>in</strong> drugih pomembnih vprašanjih družbenevzgoje mlad<strong>in</strong>e kot prispevki o preživljanju organiziranega prostega časa (prav tam, str. 106–107).Prostovoljne dejavnosti so pridobivale še dodatne razsežnosti <strong>in</strong> pomen. V »Zakonu o osnovnišoli« 1969. leta <strong>za</strong>sledimo 30. člen z naslednjo vseb<strong>in</strong>o: »Prostovoljne dejavnosti učencev sosestavni del življenja <strong>in</strong> dela v šoli. Osnovna šola je dolžna pomagati učencem, da v okvirupionirskih <strong>in</strong> drugih samostojnih organi<strong>za</strong>cij učencev razvijajo razne oblike dela s področjadružbenega, kulturnega <strong>in</strong> gospodarskega življenja. Pri tem mora šola upoštevati načelaprostovoljnosti, samouprave učencev <strong>in</strong> samostojnosti njihovih organi<strong>za</strong>cij.« (v Lešnik 1987,str. 36). Načelo samouprave se je nanašalo na samostojnost učencev pri reševanju nalog, naneposredno aktivno sodelovanje, na soodločanje o ukrepih <strong>za</strong> izboljšanje <strong>in</strong> napredek delaznotraj prostovoljne dejavnosti (Kladnik 1979, str. 24). Danes to načelo imenujemo načelosoustvarjanja <strong>in</strong> spodbujanje učenčeve lastne aktivnosti.O prostovoljnih dejavnostih se je govorilo že v drugi polovici 19. <strong>in</strong> v prvem desetletju 20.stoletja, <strong>in</strong> sicer v mnogih drugih državah Evrope <strong>in</strong> v Ameriki (prav tam, str. 9). Prostovoljnedejavnosti so se razvijale predvsem na podlagi različnih didaktičnih smeri, ki so izhajale izRousseaujevih pogledov na vzgojo ali pa iz lastnih koncepcij o vzgojno-izobraževalnidejavnosti. Mnogi pedagogi tistega časa so razvijali delo v smeri razvijanja prostovoljnegadela, ki je bilo predvsem usmerjeno na pouk <strong>in</strong> ne na izvenšolske dejavnosti (Gaudig je<strong>za</strong>stopal stališče o prostovoljnem duhovnem delu, Tolstoj je imel v Jasni Poljani svobodnošolo, Cous<strong>in</strong>et je <strong>za</strong>čel s prostovoljnim delom v skup<strong>in</strong>ah, Ferriere je <strong>za</strong>stopal prostovoljnoustvarjalno delo) (prav tam, str. 10).Po letu 1969 so dejavnosti ob pouku izrazito naraščale, v predmetnik se je vključil šedopolnilni <strong>in</strong> dodatni pouk, druge prostovoljne dejavnosti <strong>in</strong> razredne ure (Balkovec Debevec2004, str. 18).16
Dolžnost šole je bila, da z vsemi močmi pomaga organizirati prostovoljne dejavnosti, daspodbuja ustanavljanje otroških <strong>in</strong> mlad<strong>in</strong>skih organi<strong>za</strong>cij, saj bi z organi<strong>za</strong>cijo <strong>in</strong>ustvarjanjem možnosti <strong>za</strong> prosti čas resnično omogočili vsestranski razvoj osebnosti. Šola jesprejela pod okrilje del organiziranega prostega časa, pri tem pa je poskušala upoštevatipomembna načela <strong>in</strong>teresnih dejavnosti, ki veljajo še danes (načelo prostovoljnosti <strong>in</strong>učenčevega <strong>in</strong>teresa) (Lešnik 1987, str. 37).Prostovoljne dejavnosti so bile tudi sredstvo, ki naj bi pripomoglo k podružbljanju osnovnešole, k njenemu odpiranju <strong>in</strong> tesnejšemu povezovanju z okoljem. Prispevale naj bi ksprem<strong>in</strong>janju odnosov med učiteljem <strong>in</strong> učencem, tako da bi se učenci razvijali predvsem kotsubjekti svojega osebnega razvoja (Troha 1977, str. 27–28).Leta 1975 je bila ena izmed najbolj vidnih novosti v šolstvu celodnevna osnovna šola.Prostovoljne dejavnosti so bile <strong>za</strong>konsko vpeljane v osnovne šole že pred nastajanjemcelodnevne osnovne šole. S temi dejavnostmi je namreč že »poldnevno« organizirana šola»bogatila <strong>in</strong> podpirala njeno vzgojno-izobraževalno funkcijo« (Strmčnik 1963, str. 3–4).H. Novak (1983) <strong>za</strong>piše, da so bile prostovoljne dejavnosti del programa vsake osnovne šole,bistvena razlika je bila le v tem, da so bile prostovoljne dejavnosti pri celodnevnih osnovnihšolah sestav<strong>in</strong>a obveznega programa <strong>za</strong> vse učence, pri »poldnevnih« osnovnih šolah pa sobile <strong>in</strong>teresne dejavnosti organizirane <strong>za</strong> del učencev v okviru razširjenega vzgojnoizobraževalnegaprograma. V celodnevnih osnovnih šolah so bile prostovoljne dejavnosti torejsestavni del vseb<strong>in</strong>sko obogatenega programa <strong>in</strong> so predstavljale organizirani ter usmerjenidel prostega časa učencev (prav tam, str. 25).Glavni namen prostovoljnih dejavnosti v celodnevnih osnovnih šolah je bil predvsemrazvijanje različnih sposobnosti, delovnih <strong>in</strong> kulturnih navad ter družbeno pozitivnoovrednotenih lastnosti, kot so kritičnost, samo<strong>in</strong>iciativnost, samostojnost, vztrajnost,solidarnost <strong>in</strong> druge. Zaradi celodnevno organiziranega življenja <strong>in</strong> dela učencev naj bi imeleprostovoljne dejavnosti v celodnevnih osnovnih šolah predvsem namen sproščanja, razvedrila,učenci naj bi z udejstvovanjem v tovrstnih dejavnostih <strong>za</strong>dovoljevali svoje osebne <strong>in</strong> razvojnepotrebe, razvijali različne <strong>in</strong>terese, sposobnosti, lastnosti, spretnosti, navade <strong>in</strong> vrednote(Novak 1983, str. 26).Kot piše Lešnik (1982) je organi<strong>za</strong>cija šole kot celodnevne osnovne šole pomenila koraknaprej <strong>za</strong> razvoj pedagogike prostega časa. Zahteva <strong>za</strong> načrtovanje razširjenega programa17
- Page 3 and 4: ZahvalaIskrena hvala mentorju doc.
- Page 6 and 7: KAZALO VSEBINEI UVOD ..............
- Page 8 and 9: KAZALO TABELTabela 1: Razporeditev
- Page 10 and 11: I UVODV diplomski nalogi obravnavam
- Page 12 and 13: II TEORETIČNI DEL1 RAZVOJ INTERESN
- Page 14 and 15: Troha (1992b, str. 106-107) ugotavl
- Page 18 and 19: prostovoljnih dejavnosti, aktivnost
- Page 20 and 21: 2 OPREDELITEV INTERESNIH DEJAVNOSTI
- Page 22 and 23: predmetnikom in učnim načrtom ter
- Page 24 and 25: 3 INTERESI IN POTREBE UČENCEV KOT
- Page 26 and 27: Z. Cugmas (1987, str. 35) pravi, da
- Page 28 and 29: včasih izzovejo notranji procesi d
- Page 30 and 31: 4 ŠOLA IN INTERESNE DEJAVNOSTINalo
- Page 32 and 33: kot spodbujanje razvoja učenca s t
- Page 34 and 35: 5 PODROČJA INTERESNIH DEJAVNOSTIIn
- Page 36 and 37: 5. Družbeno-humanitarne interesne
- Page 38 and 39: 2. Načelo prostovoljnostiUčenec s
- Page 40 and 41: 7 POMEN IN CILJI INTERESNIH DEJAVNO
- Page 42 and 43: vrsto dela. Pasivnih interesnih dej
- Page 44 and 45: 7.2 Psihološki pomen interesnih de
- Page 46 and 47: - interesne dejavnosti razvijajo po
- Page 48 and 49: dejavnosti, organizacijo predstavit
- Page 50 and 51: predlogov. S takšnim načinom dela
- Page 52 and 53: Doživljanje uspeha je zlasti pomem
- Page 54 and 55: III EMPIRIČNI DEL9 OPREDELITEV RAZ
- Page 56 and 57: 10 METODOLOGIJA10.1 Osnovna razisko
- Page 58 and 59: 10.4 Zbiranje podatkovZa potrebe ra
- Page 60 and 61: Vsi učenci, tako učno zmožnejši
- Page 62 and 63: Starost učencev torej vpliva na š
- Page 64 and 65: Tabela 7: Delež učencev v posamez
- Page 66 and 67:
Tabela 9: Delež učencev v posamez
- Page 68 and 69:
Na tem mestu smo preverili tudi hip
- Page 70 and 71:
izbrali, je kar šest takih, ki sod
- Page 72 and 73:
Na drugem mestu so interesne dejavn
- Page 74 and 75:
11.5 Vpliv izobrazbe staršev na vk
- Page 76 and 77:
Tabela 18: Število interesnih deja
- Page 78 and 79:
tveganjem 0,0 %. Sprejmemo nasprotn
- Page 80 and 81:
Tabela 22: Razlog »Ker jo vodi uč
- Page 82 and 83:
Več kot tretjina učencev (35,1 %)
- Page 84 and 85:
drugimi učitelji in učenci; razre
- Page 86 and 87:
%). Vloga mentorja pri mlajših uč
- Page 88 and 89:
Tabela 29: Vključenost učencev v
- Page 90 and 91:
azvijajoče se sposobnosti, medtem
- Page 92 and 93:
Interesne dejavnosti torej predstav
- Page 94 and 95:
13 LITERATURA1. Balkovec Debevec, M
- Page 96 and 97:
29. Lešnik, R. (1987). K temeljem
- Page 98 and 99:
57. Taljat, U. (2006). Vloga, pomen
- Page 100 and 101:
5. Koliko interesnih dejavnosti (kr
- Page 102 and 103:
13. Kako pogosto mentor (učitelj,