1 UVOD - Oddelek za pedagogiko in andragogiko

naslednjih učnih načrtih: »V težnji, da bi nova obvezna osemletna šola postala učinkovitejšiučno-vzgojni faktor v učenčevem razvoju, se ne sme omejevati samo na redne ure obveznegašolskega dela, na pouk v ožjem smislu, marveč mora krepkeje sodelovati tudi pri usmerjanjuin pospeševanju učenčeve dejavnosti v prostem času. Za te dejavnosti ni posebnih ur vpredmetniku, ker gre za prostovoljno izživljanje v času, ko ni pouka. Možnosti in potrebetakega izživljanja so na različnih šolah in pri različnih učencih različne.« (Balkovec Debevec2004, str. 17).Leta 1958 so v začasnem učnem načrtu za četrti in peti razred osnovne šole navedli, da»osnovo za izvenšolsko izživljanje v prostem času dajejo prav vsa učno-vzgojna področja[…]. To izživljanje ima vzgojno, socialno in tudi ekonomsko osnovo, ker podpira zadružno indelovno vzgojo učencev ter njihovo koristno vključevanje v skupnost.« (prav tam, str. 17–18).Lešnik (1987, str. 38) zapiše, da se je šola šele s šolsko reformo leta 1958 bolj zavzela zaprostovoljne dejavnosti. Podobno ugotavlja Troha (1992b, str. 107), ki pravi, da prostovoljnedejavnosti leta 1958 zaradi drugačne zasnove enotne osnovne šole postanejo sestavni delprogramske strukture.Leta 1966 so izšli tudi posamezni priročniki za delo s pionirji in osnovnošolsko mladino.Ugotavljali so, da so organizacije, ki vključujejo dejavnosti otrok v njihovem prostem času»dosegle ponekod v svojem delu s pionirji in mladino že lepe uspehe, ki so iz dneva v danvečji. V tem pa se kaže tudi negativen pojav nekoordiniranega dela med organizacijamisamimi ter njimi in šolskimi organi. [...] Takšni posegi so zlasti pogosti prav ob koncušolskega leta, ko se nakopičijo razne prireditve in tekmovanja, ki jih izvajajo posamezneorganizacije, kar povzroča preobremenitev otrok in ne prinese zaželenih uspehov, zlasti nevzgojnih« (Balkovec Debevec 2004, str. 18).V začetku petdesetih let se je v šolah pojavil izraz »svobodne in prostočasne dejavnosti«, leta1980 so se preimenovale v šolske interesne dejavnosti. Z njimi so učenci širili in poglabljaliznanje in različne interese, predvsem v kulturnih in športnih dejavnostih kot so šolska,občinska, medobčinska športna tekmovanja, tekmovanja mladinskih in pionirskih pevskihzborov, različni krožki, ženska ročna dela, taborniki itd. (Ribarič 2002, str. 106).V šestdesetih in sedemdesetih letih se začne pojavljati večja sprostitev pri različnihdejavnostih tako odraslih kot otrok. Kot piše Troha (1992b) se začnejo ustanavljati društva, vkatera se vključujejo tudi osnovnošolski otroci ne glede na to, ali so člani pionirske15