Tabela 18: Število <strong>in</strong>teresnih dejavnosti glede na izobrazbo očeta (N = 143)STOPNJAIZOBRAZBEŠTEVILO INTERESNIH DEJAVNOSTINIČ ENA DVE TRI ALI VEČSKUPAJOSNOVNA <strong>in</strong>SREDNJA ŠOLA1921,1 %2831,1 %2426,7 %1921,1%90100,0%VIŠJA ŠOLA <strong>in</strong>FAKULTETA1018,9 %1222,6 %1120,8 %2037,7%53100,0%SKUPAJ 2920,3 %4028,0 %3524,5%3927,3%143100,0%Opravili smo χ² preizkus hipoteze neodvisnosti: χ² = 4,795 (g = 3, α = 0,187). Vrednost χ² nistatistično pomembna. Hipotezo neodvisnosti obdržimo. O pove<strong>za</strong>nosti med številom<strong>in</strong>teresnih dejavnostih, v katere so učenci vključeni ter stopnjo izobrazbe očeta v osnovnimnožici ne moremo trditi ničesar, bomo pa <strong>in</strong>terpretirali podatke <strong>za</strong> vzorec.Več kot polovica otrok (57,8 %), katerih očetje imajo osnovnošolsko ali srednješolskoizobrazbo (v nadaljevanju očetje, ki nimajo terciarne stopnje izobrazbe), je vključenih v enoali dve <strong>in</strong>teresni dejavnosti, medtem ko 21,1 % otrok obiskuje tri ali več <strong>in</strong>teresnih dejavnosti.Enak delež otrok (21,1 %) pa ne obiskuje nobene <strong>in</strong>teresne dejavnosti.Otroci očetov z višješolsko oziroma univerzitetno izobrazbo (v nadaljevanju s terciarnostopnjo izobrazbe) so največkrat vključeni v tri ali več <strong>in</strong>teresnih dejavnosti (37,7 %), sledijojim učenci, ki so vključeni v eno (22,6 %) <strong>in</strong> dve (20,8 %) <strong>in</strong>teresni dejavnosti.Ponovno je med učenci, ki ne obiskujejo nobene <strong>in</strong>teresne dejavnosti, več otrok, katerih očetjenimajo terciarne izobrazbe (23,9 %), kot otrok očetov, ki jo imajo (18,9 %). Prav tako pa jetudi med učenci, ki so vključeni v tri ali več <strong>in</strong>teresnih dejavnosti, več otrok očetov s terciarnostopnjo izobrazbe (37,5 %) kot otrok, katerih očetje nimajo terciarne izobrazbe (16,9 %).Kakovost preživljanja prostega časa otrok <strong>in</strong> mladih se izoblikuje že v druž<strong>in</strong>i. Otrok v druž<strong>in</strong>ipridobiva vzorce vedenja, dela <strong>in</strong> vrednotenja dejavnosti <strong>in</strong> delovanja v prostem času. Druž<strong>in</strong>adoloči <strong>in</strong> izbira oblike <strong>in</strong> vseb<strong>in</strong>e preživljanja prostega časa. Skoznje se razvijajo medsebojnevezi, komunikacija, izražajo se <strong>in</strong>teresi <strong>in</strong> potrebe (Kajba Gorjup 1999, str. 14). Če se otrokodloči <strong>za</strong> <strong>in</strong>teresne dejavnosti, naj bodo namenjene iskanju <strong>in</strong> razvijanju njegovih <strong>in</strong>teresov <strong>in</strong>razbremenitvi. Ko se otrok odloča, v koliko <strong>in</strong> katere <strong>in</strong>teresne dejavnosti naj se vključi, mu76
lahko starši pomagajo tako, da ga usmerjajo k razmisleku o tem, kaj si želi, kaj ga resnično<strong>za</strong>nima. Prav tako naj mu pojasnijo, da bo izbrano dejavnost redno obiskoval, ter se z njimdogovorijo, kdaj jo bo lahko prenehal obiskovati, če si bo čez čas premislil. Na ta nač<strong>in</strong> bo <strong>za</strong>svoj <strong>in</strong>teres prevzel odgovornost <strong>in</strong> se učil avtonomnosti. Pomembni nalogi staršev sta tudi, darazlikujejo med dejavnostmi, ki otroka sproščajo, <strong>in</strong> tistimi, ki ga dodatno obremenjujejo, terda poskrbijo, da <strong>in</strong>teresnih dejavnosti ne bo preveč. Otrok naj največ prostega časa preživi vkrogu druž<strong>in</strong>e <strong>in</strong> s prijatelji (Filipič 2000, str. 20–21).11.6 Razlogi <strong>za</strong> vključitev učencev v <strong>in</strong>teresne dejavnostiUčence, ki so vključeni v <strong>in</strong>teresne dejavnosti, smo v anketnem vprašalniku povprašali, <strong>za</strong>kajso se odločili <strong>za</strong> sodelovanje pri določeni <strong>in</strong>teresni dejavnosti. Učenci so lahko navedli večrazlogov vključitve, ki jih predstavljamo v nadaljevanju. Pri raziskovalnem vprašanju številka6 nas je torej <strong>za</strong>nimalo, kateri je najpogostejši razlog <strong>za</strong> vključitev učencev v <strong>in</strong>teresnedejavnosti.Na tem mestu smo preverili tudi hipotezo (RH6), da se učenci v <strong>in</strong>teresne dejavnost<strong>in</strong>ajpogosteje vključujejo glede na lasten <strong>in</strong>teres.Tabela 19: Razlog vključitve učencev v <strong>in</strong>teresne dejavnosti (N=114)RAZLOG f f %Ker me <strong>za</strong>nima. 100 87,7Ker se povezuje spoklicem, ki bi garad/-a nekočopravljal/-a.Ker jo obiskuje tudimoj prijatelj, sošolec.23 20,227 23,7Ker jo vodi učitelj, kimi je všeč.11 9,6Ker tako želijo starši. 3 2,6Drugo 1 1,0Opravili smo χ² preizkus hipoteze enake verjetnosti: χ² = 64,877 (g = 1, α = 0,000). Vrednostχ² je statistično pomembna na ravni α = 0,000. Hipotezo enake verjetnosti <strong>za</strong>vrnemo s77
- Page 3 and 4:
ZahvalaIskrena hvala mentorju doc.
- Page 6 and 7:
KAZALO VSEBINEI UVOD ..............
- Page 8 and 9:
KAZALO TABELTabela 1: Razporeditev
- Page 10 and 11:
I UVODV diplomski nalogi obravnavam
- Page 12 and 13:
II TEORETIČNI DEL1 RAZVOJ INTERESN
- Page 14 and 15:
Troha (1992b, str. 106-107) ugotavl
- Page 16 and 17:
organizacije. V tem obdobju začenj
- Page 18 and 19:
prostovoljnih dejavnosti, aktivnost
- Page 20 and 21:
2 OPREDELITEV INTERESNIH DEJAVNOSTI
- Page 22 and 23:
predmetnikom in učnim načrtom ter
- Page 24 and 25:
3 INTERESI IN POTREBE UČENCEV KOT
- Page 26 and 27: Z. Cugmas (1987, str. 35) pravi, da
- Page 28 and 29: včasih izzovejo notranji procesi d
- Page 30 and 31: 4 ŠOLA IN INTERESNE DEJAVNOSTINalo
- Page 32 and 33: kot spodbujanje razvoja učenca s t
- Page 34 and 35: 5 PODROČJA INTERESNIH DEJAVNOSTIIn
- Page 36 and 37: 5. Družbeno-humanitarne interesne
- Page 38 and 39: 2. Načelo prostovoljnostiUčenec s
- Page 40 and 41: 7 POMEN IN CILJI INTERESNIH DEJAVNO
- Page 42 and 43: vrsto dela. Pasivnih interesnih dej
- Page 44 and 45: 7.2 Psihološki pomen interesnih de
- Page 46 and 47: - interesne dejavnosti razvijajo po
- Page 48 and 49: dejavnosti, organizacijo predstavit
- Page 50 and 51: predlogov. S takšnim načinom dela
- Page 52 and 53: Doživljanje uspeha je zlasti pomem
- Page 54 and 55: III EMPIRIČNI DEL9 OPREDELITEV RAZ
- Page 56 and 57: 10 METODOLOGIJA10.1 Osnovna razisko
- Page 58 and 59: 10.4 Zbiranje podatkovZa potrebe ra
- Page 60 and 61: Vsi učenci, tako učno zmožnejši
- Page 62 and 63: Starost učencev torej vpliva na š
- Page 64 and 65: Tabela 7: Delež učencev v posamez
- Page 66 and 67: Tabela 9: Delež učencev v posamez
- Page 68 and 69: Na tem mestu smo preverili tudi hip
- Page 70 and 71: izbrali, je kar šest takih, ki sod
- Page 72 and 73: Na drugem mestu so interesne dejavn
- Page 74 and 75: 11.5 Vpliv izobrazbe staršev na vk
- Page 78 and 79: tveganjem 0,0 %. Sprejmemo nasprotn
- Page 80 and 81: Tabela 22: Razlog »Ker jo vodi uč
- Page 82 and 83: Več kot tretjina učencev (35,1 %)
- Page 84 and 85: drugimi učitelji in učenci; razre
- Page 86 and 87: %). Vloga mentorja pri mlajših uč
- Page 88 and 89: Tabela 29: Vključenost učencev v
- Page 90 and 91: azvijajoče se sposobnosti, medtem
- Page 92 and 93: Interesne dejavnosti torej predstav
- Page 94 and 95: 13 LITERATURA1. Balkovec Debevec, M
- Page 96 and 97: 29. Lešnik, R. (1987). K temeljem
- Page 98 and 99: 57. Taljat, U. (2006). Vloga, pomen
- Page 100 and 101: 5. Koliko interesnih dejavnosti (kr
- Page 102 and 103: 13. Kako pogosto mentor (učitelj,