1 UVOD - Oddelek za pedagogiko in andragogiko

doživljanju vrednosti pri doseganju cilja. Tako se potreba zmeraj bolj krepi in postopoma poprincipu funkcionalne avtonomije motivov osamosvoji.Številni avtorji, ki govorijo o razvoju interesov, navajajo različne stopnje razvoja interesov, arazlike se pojavljajo le v poimenovanju in bolj ali manj različnem razčlenjevanju. Edini pa sosi v tem, da se realni interesi pojavijo od 16., 17. leta starosti dalje (Cugmas 1987, str. 35).Interes je torej bistvena determinanta interesnih dejavnosti. Učenci se vključujejo v interesnedejavnosti zato, da bi zadovoljili svoje interese, ob tem pa Troha (1985b) opozori na to, da vokviru interesnih dejavnosti razvijamo tiste interese, ki so bili temeljni motiv za vključitev insodelovanje v teh dejavnostih, in ne tiste, ki bi si jih otrok utegnil na osnovi dejavnosti šeleoblikovati. Otrok te interese v dejavnostih dalje razvija, jih širi, oblikuje nove, na osnovi njihsi razvija posebne sposobnosti, se v takih dejavnostih potrjuje, se preizkuša in doživljaposebne vrste zadovoljstva. Interesi so izhodiščni pogoj za celoten proces vzgojnega dela vnjih. To pomeni, da organiziramo interesno dejavnost na osnovi ugotovljenih otrokovihinteresov, skupaj z učenci načrtujemo, razdelimo delo znotraj posamezne skupine otrok,skupaj vrednotimo rezultate dela posameznih otrok in ustvarjamo možnosti za nadaljnjeuspešno delo določene interesne dejavnosti. Upoštevanje otrokovega interesa pomeni torejtudi to, da smo dolžni upoštevati ta interes tedaj, ko dejavnost organiziramo, ko jo vodimo inusmerjamo. Otrokov interes se mora v dejavnosti poglabljati, utrjevati, preizkušati. Velikokratse dogaja, da interes upoštevamo le v fazi, ko se odločamo, kakšne dejavnosti bomo na šolirazvijali, v procesu same dejavnosti pa ne razmišljamo, ali tudi dejavnost ustreza otrokovimpotrebam (prav tam, str. 26–27). Ob tem pa Herbart (v Protner 2001) opozori na to, da je ženaloga pouka razvijanje mnogostranskega interesa, ki ga lahko učenec nadalje razvija inpoglablja tudi znotraj interesnih dejavnosti.3.2 Otrokove potrebePri načrtovanju in izvajanju interesnih dejavnosti je treba v čim večji meri upoštevati potrebeotrok oziroma učencev, saj so »temelj motiviranosti in gonilne sile človekove dejavnosti«(Lešnik 1982, str. 100).Murray (v Kobal Grum in Musek 2009, str. 8) opredeli potrebo kot »konstrukt, ki pomeni silov možganskem področju, silo, ki organizira zaznavanje, apercepcijo, intelekt, konacijo inakcijo tako, da neko obstoječo nezadovoljivo situacijo preoblikuje v določeni smeri. Potrebo27