1 UVOD - Oddelek za pedagogiko in andragogiko

Na tem mestu smo preverili hipotezo (RH7), da učenci 4. razreda pogosteje navajajo tudidruge razloge vključitve v interesne dejavnosti v primerjavi z učenci 8. razreda.Statistično pomembne razlike med učenci 4. in 8. razreda pa so se pokazale pri dveh razlogihvključitve, in sicer »Ker se povezuje s poklicem, ki bi ga rad/-a nekoč opravljal/-a« ter »Kerjo vodi učitelj, ki mi je všeč«.Tabela 21: Razlog »Ker se povezuje s poklicem, ki bi ga rad/-a nekoč opravljal/-a« priučencih 4. in 8. razredaRazred4.8.»Ker se povezuje s poklicem, ki bi ga rad/-anekoč opravljal/-a«DA1114,7 %1230,8 %SKUPAJ 2320,2 %NE6485,3 %2769,2 %9179,8 %SKUPAJ75100,0 %39100,0 %114100,0%Opravili smo χ² preizkus hipoteze neodvisnosti: χ² = 4,131 (g = 1, α = 0,042). Vrednost χ² jestatistično pomembna na ravni α = 0,042. Hipotezo neodvisnosti zavrnemo s tveganjem4,2 %. Sprejmemo nasprotno hipotezo. Dokazali smo, da je razlog vključitve v interesnedejavnosti »Ker se povezuje s poklicem, ki bi ga rad/-a nekoč opravljal/-a«, odvisen odrazreda, ki ga učenci obiskujejo.Iz tabele 21 je razvidno, da je med učenci, ki so se odločili za vključitev v določeno interesnodejavnost, ker se le-ta povezuje s poklicem, več učencev 8. razreda (30,8 %) kot učencev 4.razreda (14,7 %). Pri starejših učencih se namreč že začnejo razvijati poklicni interesi.Strmčnik (1987, str. 257) pravi, da bi interesne dejavnosti morale imeti za marsikateregaučenca že poklicni pomen, saj laže odkrivajo skrite in teže spoznavne, zlasti specialne interesein nagibe učencev. Po drugi strani pa Z. Cugmas (1987, str. 34) opozarja, da so poklicniinteresi le eni izmed množice interesov, ki jih ima posameznik možnost razvijati, in sopogosto splet različnih elementarnih interesov. Prav tako pa tudi ni možno ugotoviti, ali sebodo ti interesi ohranili ali ne.79