Vsi učenci, tako učno zmožnejši kot tudi učno manj zmožni, bi se morali vključevati tudi v<strong>in</strong>teresne dejavnosti. Učno zmožnejšim učencem <strong>in</strong>teresne dejavnosti pomenijo dopolnilonjihovemu znanju, lahko razširijo <strong>in</strong> obogatijo svoja spoznanja, razvijajo socialne,<strong>in</strong>telektualne, ustvarjalne, telesne sposobnosti. Enako velja tudi <strong>za</strong> učno manj zmožne učence,ki jim <strong>in</strong>teresne dejavnosti lahko pomenijo <strong>za</strong>dovoljitev potreb po uspehu <strong>in</strong> priznanju. Danesosnovnošolci preživljajo svoj prosti čas drugače, kot so ga mladi pred desetimi, dvajsetimileti. Veliko časa presedijo <strong>za</strong> računalnikom, televizijo, <strong>za</strong>to je tako skrb učiteljev kot starševučence spodbujati k vključevanju v <strong>in</strong>teresne dejavnosti, ki predstavljajo aktivno <strong>in</strong> zdravopreživljanje prostega časa.Na tem mestu smo preverili hipotezo (RH1), da se dekleta vključujejo v več <strong>in</strong>teresnihdejavnosti kot fantje.Tabela 4: Število <strong>in</strong>teresnih dejavnosti glede na spol (N = 143)SPOLŠTEVILO INTERESNIH DEJAVNOSTINič Ena Dve Tri ali večSKUPAJMoški 1723,0 %2736,5 %1317,6 %1723,0 %74100,0 %Ženski 1217,4 %1318,8 %2231,9 %2231,9 %69100,0 %SKUPAJ 2920,3 %4028,0 %3524,5 %3927,3 %143100,0 %Opravili smo χ² preizkus hipoteze neodvisnosti: χ² = 8,553 (g = 3, α = 0,036). Vrednost χ² jestatistično pomembna na ravni α = 0,036. Hipotezo neodvisnosti <strong>za</strong>vrnemo s tveganjem3,6 %. Sprejmemo nasprotno hipotezo. Doka<strong>za</strong>li smo, da je število <strong>in</strong>teresnih dejavnosti, vkatere so učenci vključeni, odvisno od spola.Iz tabele 4 je razvidno, da je več<strong>in</strong>a deklet (63,8 %) vključenih v dve, tri ali več <strong>in</strong>teresnihdejavnosti, medtem ko je takih fantov 40,6 %. Med učenci, ki obiskujejo eno <strong>in</strong>teresnodejavnost je več fantov (36,5 %) kot deklet (18,8 %), prav tako tudi med učenci, ki neobiskujejo nobene <strong>in</strong>teresne dejavnosti, <strong>in</strong> sicer je fantov 23,0 %, deklet pa 17,4 %.N. Černigoj Sadar (1991, str. 205–211) ugotavlja, da so dekleta vključena v več raznovrstnih<strong>in</strong>teresnih dejavnosti, medtem ko se fantje posvetijo eni ali dvema dejavnostma, s katerima se60
<strong>in</strong>tenzivno ukvarjajo. Dekleta preživljajo svoj prosti čas drugače kot fantje. Ob tem Lešnik(1982) poudari, da je spol upoštevanja vreden dejavnik, ko gre <strong>za</strong> dejavnosti prostega časa.Razlike se ne pokažejo le v številu <strong>in</strong>teresnih dejavnostih, temveč tudi v vrstah. Določenedejavnosti so še vedno namreč »tipično moške« oziroma »tipično ženske«, vendar bi lahkorekli, da se tudi to počasi sprem<strong>in</strong>ja.Zastavili smo si raziskovalno vprašanje, ali med učenci 4. <strong>in</strong> 8. razreda obstajajo razlike vštevilu <strong>in</strong>teresnih dejavnosti, ki jih obiskujejo.Na tem mestu smo preverili hipotezo (RH2), da so učenci 4. razreda vključeni v več<strong>in</strong>teresnih dejavnosti kot učenci 8. razreda.Tabela 5: Število <strong>in</strong>teresnih dejavnosti glede na razred, ki ga učenci obiskujejo (N = 143)RAZREDŠTEVILO INTERESNIH DEJAVNOSTINič Ena Dve Tri ali večSKUPAJ4. 1314,8 %2326,1 %2123,9 %3135,2 %88100,0 %8. 1629,1 %1730,9 %1425,5 %814,5 %55100,0 %SKUPAJ 2920,3 %4028,0 %3524,5 %3927,3 %143100,0 %Opravili smo χ² preizkus hipoteze neodvisnosti: χ² = 9,041 (g = 3, α = 0,029). Vrednost χ² jestatistično pomembna na ravni α = 0,029. Hipotezo neodvisnosti <strong>za</strong>vrnemo s tveganjem2,9 %. Sprejmemo nasprotno hipotezo. Doka<strong>za</strong>li smo, da je število <strong>in</strong>teresnih dejavnosti, vkatere so učenci vključeni, odvisno od razreda, ki ga obiskujejo.Rezultati anketiranih so poka<strong>za</strong>li, da polovica (50 %) učencev 4. razreda obiskuje eno ali dve<strong>in</strong>teresni dejavnosti, medtem ko tri ali več <strong>in</strong>teresnih dejavnosti obiskuje dobra tretj<strong>in</strong>aučencev 4. razreda (35,2 %).Več kot polovica (56,4 %) učencev 8. razreda obiskuje eno ali dve <strong>in</strong>teresne dejavnosti,medtem ko tri ali več <strong>in</strong>teresnih dejavnosti obiskuje bistveno manjši odstotek učencev vprimerjavi z učenci 4. razreda (14,5 %). Med učenci, ki ne obiskujejo nobene <strong>in</strong>teresnedejavnosti, je več učencev 8. razreda (29,1 %) kot učencev 4. razreda (14,8 %).61
- Page 3 and 4:
ZahvalaIskrena hvala mentorju doc.
- Page 6 and 7:
KAZALO VSEBINEI UVOD ..............
- Page 8 and 9:
KAZALO TABELTabela 1: Razporeditev
- Page 10 and 11: I UVODV diplomski nalogi obravnavam
- Page 12 and 13: II TEORETIČNI DEL1 RAZVOJ INTERESN
- Page 14 and 15: Troha (1992b, str. 106-107) ugotavl
- Page 16 and 17: organizacije. V tem obdobju začenj
- Page 18 and 19: prostovoljnih dejavnosti, aktivnost
- Page 20 and 21: 2 OPREDELITEV INTERESNIH DEJAVNOSTI
- Page 22 and 23: predmetnikom in učnim načrtom ter
- Page 24 and 25: 3 INTERESI IN POTREBE UČENCEV KOT
- Page 26 and 27: Z. Cugmas (1987, str. 35) pravi, da
- Page 28 and 29: včasih izzovejo notranji procesi d
- Page 30 and 31: 4 ŠOLA IN INTERESNE DEJAVNOSTINalo
- Page 32 and 33: kot spodbujanje razvoja učenca s t
- Page 34 and 35: 5 PODROČJA INTERESNIH DEJAVNOSTIIn
- Page 36 and 37: 5. Družbeno-humanitarne interesne
- Page 38 and 39: 2. Načelo prostovoljnostiUčenec s
- Page 40 and 41: 7 POMEN IN CILJI INTERESNIH DEJAVNO
- Page 42 and 43: vrsto dela. Pasivnih interesnih dej
- Page 44 and 45: 7.2 Psihološki pomen interesnih de
- Page 46 and 47: - interesne dejavnosti razvijajo po
- Page 48 and 49: dejavnosti, organizacijo predstavit
- Page 50 and 51: predlogov. S takšnim načinom dela
- Page 52 and 53: Doživljanje uspeha je zlasti pomem
- Page 54 and 55: III EMPIRIČNI DEL9 OPREDELITEV RAZ
- Page 56 and 57: 10 METODOLOGIJA10.1 Osnovna razisko
- Page 58 and 59: 10.4 Zbiranje podatkovZa potrebe ra
- Page 62 and 63: Starost učencev torej vpliva na š
- Page 64 and 65: Tabela 7: Delež učencev v posamez
- Page 66 and 67: Tabela 9: Delež učencev v posamez
- Page 68 and 69: Na tem mestu smo preverili tudi hip
- Page 70 and 71: izbrali, je kar šest takih, ki sod
- Page 72 and 73: Na drugem mestu so interesne dejavn
- Page 74 and 75: 11.5 Vpliv izobrazbe staršev na vk
- Page 76 and 77: Tabela 18: Število interesnih deja
- Page 78 and 79: tveganjem 0,0 %. Sprejmemo nasprotn
- Page 80 and 81: Tabela 22: Razlog »Ker jo vodi uč
- Page 82 and 83: Več kot tretjina učencev (35,1 %)
- Page 84 and 85: drugimi učitelji in učenci; razre
- Page 86 and 87: %). Vloga mentorja pri mlajših uč
- Page 88 and 89: Tabela 29: Vključenost učencev v
- Page 90 and 91: azvijajoče se sposobnosti, medtem
- Page 92 and 93: Interesne dejavnosti torej predstav
- Page 94 and 95: 13 LITERATURA1. Balkovec Debevec, M
- Page 96 and 97: 29. Lešnik, R. (1987). K temeljem
- Page 98 and 99: 57. Taljat, U. (2006). Vloga, pomen
- Page 100 and 101: 5. Koliko interesnih dejavnosti (kr
- Page 102 and 103: 13. Kako pogosto mentor (učitelj,