1 UVOD - Oddelek za pedagogiko in andragogiko

Tudi Lešnik (1982, str. 58) poudari soodvisnost pouka in interesnih dejavnosti. Iz spoznanj, kijih učenci dobijo pri pouku, se namreč velikokrat razvijejo in oblikujejo interesi, ki se natorealizirajo v interesnih dejavnostih. Pouk bi moral torej spodbujati učence k interesnimdejavnostim, te pa bi morale vplivati na zanimanje za pouk.Troha (1985b, str. 25) tako kot Herbart (v Protner 2001, str. 56) kot eno izmed pomembnejšihnalog pouka navaja oblikovanje in razvijanje otrokovih interesov. S pomočjo pouka otrokoveinterese dvigamo na višjo raven, jih poglabljamo in širimo. Otrokovi interesi so med drugimtudi rezultat načrtnega in sistematičnega vzgojno-izobraževalnega dela. Sodoben pouk teinterese upošteva, in sicer tako, da se na njih naslanja, včasih tudi iz njih izhaja, z njimipopestri vsebine in učence motivira za učinkovito učno delo. Vendar pa učitelj zupoštevanjem otrokovih interesov pouk kakovostno izboljšuje le tedaj, kadar so vsebine, ki jihizražajo ti interesi, v skladu s splošnimi in posebnimi cilji, kadar torej pomenijo elemente vstrukturi znanja, ki naj ga učenci usvojijo, in vrednot, ki naj si jih učenci izoblikujejo skozivzgojno-izobraževalno delo.Strmčnik (1987, str. 256–257) pravi, da lahko interesne dejavnosti v veliko večji meri kakorpouk upoštevajo individualne posebnosti učencev. Na prvem mestu poudari pestrostprogramov interesnih dejavnosti, ki močno presega šolski učni repertoar. Programi interesnihdejavnosti ne smejo biti uniformirani in statični, nastajati morajo sproti, po željah inzanimanjih učencev. Če šola želi težiti k čim večji pestrosti in kakovosti interesnih dejavnosti,se mora pri tem nasloniti na materialno in mentorsko pomoč okolja. Interesne dejavnosti vprimerjavi s poukom tudi laže odkrivajo skrite, specialne interese in nagibe učencev, pravtako lahko bolj individualizirano razvijajo vse psihofizične segmente od spoznavnih prekdoživljajsko-čustvenih in motivacijsko-akcijskih sposobnosti in lastnosti učencev, s čimer semočneje angažirajo tudi vzgojno-socializacijske pobude mlade osebnosti.Novak (2004, str. 28) pravi, da je bistvena razlika torej, če primerjamo interesne dejavnosti spoukom, ravno v tem, da pri interesnih dejavnostih učenci sami oblikujejo vsebine.Pomembno je, da mentor učence spodbuja k iskanju različnih informacijskih virov,organiziranju učnih situacij ter pridobivanju izvirnih izkušenj. Pri pouku prenašanje znanjaostaja neizogiben sestavni del, pri interesnih dejavnostih pa je prenos znanja potreben šele pogeneraliziranih izkušnjah, sintetično oblikovanih sklepih in evalvaciji dejavnosti. Stilpoučevanja, ki je pogostokrat uporabljen pri mentorjih interesnih dejavnosti, je poučevanje31