predlogov. S takšnim nač<strong>in</strong>om dela bo motivacija vseh sodelujočih bistveno večja. Načrtposameznih <strong>in</strong>teresnih dejavnosti naj bi vseboval naslednje kategorije: <strong>in</strong>teresno področje,cilje, razred, imena učencev, mentorjev <strong>in</strong> sodelavcev, število ur, posebne dejavnosti(dejavnosti, ki niso ve<strong>za</strong>ne na prostor, kjer se dejavnosti po navadi odvijajo, na primerekskurzija, izlet, ogled predstave itd.), potrebna gradiva, pričakovane rezultate <strong>in</strong> opombe.Zbrani podatki dajejo vodji <strong>in</strong>teresnih dejavnosti <strong>in</strong> vodstvu šole celovit pregled načrtovanihdejavnosti v šoli (prav tam, str. 13).Izvedba je fa<strong>za</strong>, v kateri je pomembno, da mentorji učencem omogočajo pridobivanje novihznanj z lastno aktivnostjo. Pomembno je prilagajanje tempa dela skup<strong>in</strong>i, poučevanje <strong>in</strong>učenje s pomočjo sodobnih oblik <strong>in</strong> metod dela, razvijanje socialnih spretnosti, ustvarjalnega<strong>in</strong> kritičnega mišljenja, spodbujanje sodelovanja med učenci, z drugimi mentorji, s starši <strong>in</strong> zdrugimi odraslimi, omogočiti uporabo <strong>in</strong> nadgradnjo oziroma poglabljanje znanj, spodbujanjek samoorgani<strong>za</strong>ciji učenja, k predstavljanju svojih idej ter priprava učencev na predstavitevdela v ožjem <strong>in</strong> širšem okolju (prav tam, str. 14).Evalvacija je <strong>za</strong>dnja fa<strong>za</strong> izvedbenega modela <strong>in</strong>teresnih dejavnosti. V tej fazi se analizirajodobri <strong>in</strong> manj ustrezni prispevki udeležencev z namenom, da se ugotovijo <strong>in</strong> odpravijopomanjkljivosti. Ob koncu dejavnosti se rezultati vrednotijo-analizirajo z vidika uspešnostidoseganja želenega cilja po opredeljenih merilih. Rezultati dela se ne ocenjujejo s šolskimiocenami. Evalvacijo dela lahko predstavljajo tudi predstavitve rezultatov na različnihproslavah <strong>in</strong> prireditvah. Vsi udeleženci ob <strong>za</strong>ključku posamezne <strong>in</strong>teresne dejavnosti podvodstvom mentorja opravijo evalvacijo (ustno ali pisno) z vidika učnega <strong>in</strong> socialneganapredka. Na osnovi poteka <strong>in</strong> izvedbe predlagajo, kako bi lahko dosegli še boljše rezultate.Mentorji nato pripravijo pisno poročilo o končni evalvaciji, ki vsebuje reali<strong>za</strong>cijo načrtovanihciljev <strong>in</strong> pričakovanih rezultatov (prav tam).Koord<strong>in</strong>ator <strong>in</strong>teresnih dejavnosti na podlagi poročil mentorjev <strong>in</strong>teresnih dejavnosti pripravi<strong>za</strong>ključno poročilo, ki lahko vsebuje tudi mnenja učencev <strong>in</strong> staršev. Rezultati predstavljajoizhodišče <strong>za</strong> potek dejavnosti v naslednjem šolskem letu, hkrati pa predstavljajo povratno<strong>in</strong>formacijo mentorjem, vodstvu šole <strong>in</strong> staršem (prav tam).50
8.2 Vloga mentorjevŠola si pri izboru <strong>in</strong> oblikovanju programa <strong>in</strong>teresnih dejavnosti pomaga prav z mentorji. Znjihovo pomočjo nato <strong>in</strong>teresne dejavnosti strokovno izvaja <strong>in</strong> evalvira delo ter <strong>za</strong>gotovidelovanje v prijetnem <strong>in</strong> sproščenem vzdušju. Mentor <strong>in</strong>teresnih dejavnosti je namreč oseba,ki načrtuje, usmerja <strong>in</strong> evalvira potek <strong>in</strong>teresnih dejavnosti (Interesne dejavnosti … 2008, str.10).Mentor je oseba, ki po eni strani spodbuja, daje naloge, postavlja svojega varovanca prednove izzive, mu organizira možnosti <strong>za</strong> pridobivanje izkušenj, po drugi strani pa pomaga,olajša delo <strong>in</strong> učenje, ga varuje pred prehudimi napakami <strong>in</strong> drugimi posledicam<strong>in</strong>eizkušenosti (Bizjak <strong>in</strong> Valenčič Zuljan 2007, str. 125).Novak (2004, str. 25) pravi, da je mentor <strong>in</strong>teresnih dejavnosti tisti, ki mora nove okolišč<strong>in</strong>edelovanja šole upoštevati v smislu ciljev organi<strong>za</strong>cije prostega časa učencev.Kejžar (1986, str. 50) pa je mnenja, da je mentor oseba, ki s svojo bogato življenjskoizkušenostjo ter tudi s svojo strokovno <strong>in</strong> osebno zrelostjo vodi <strong>in</strong> usmerja mlado osebo.Že v »Smernicah <strong>za</strong> delo osnovnih šol« iz leta 1982 najdemo <strong>za</strong>pis, ki pravi, da <strong>in</strong>teresnodejavnost usmerja mentor, vodijo pa jo učenci v skladu s svojimi sposobnostmi. Ravno na taknač<strong>in</strong> se uresničuje ena temeljnih značilnosti samoupravljanja učencev v <strong>in</strong>teresnih dejavnosti(Smernice … 1982).Interesno dejavnost v osnovni šoli torej lahko vodijo notranji mentorji, <strong>in</strong> sicer so to učiteljirazrednega ali predmetnega pouka, svetovalni <strong>in</strong> strokovni delavci šole ali pa izvajajo<strong>in</strong>teresne dejavnosti zunanji mentorji oziroma izvajalci. Izvajanje <strong>in</strong> vodenje <strong>in</strong>teresnihdejavnosti vsekakor <strong>za</strong>hteva strokovno <strong>in</strong> pedagoško usposobljene ljudi.D. Rakčević (1988) poudarja, da je osnovna naloga mentorja <strong>in</strong>teresne dejavnosti, daspodbuja v učencih <strong>za</strong>nimanje <strong>za</strong> dejavnost oziroma da jim omogoči doživljanje <strong>za</strong>dovoljstvav zvezi z aktivnostjo. Mentor učence seznani s predmetom dejavnosti, spoznati morajookvirno vseb<strong>in</strong>o ter pomen aktivnosti <strong>za</strong> prijetno <strong>in</strong> kakovostno preživljanje prostega časa.Mentor jih <strong>in</strong>formira, jim priporoči literaturo, jih osvesti o nač<strong>in</strong>ih ukvarjanja z aktivnostjo vdomačem okolju itd. Mentor mora učencem omogočiti doživljanje uspeha. To pomeni, daučenci prejemajo spodbude <strong>in</strong> priznanja ter se tako uveljavljajo na določenem področju.51
- Page 3 and 4: ZahvalaIskrena hvala mentorju doc.
- Page 6 and 7: KAZALO VSEBINEI UVOD ..............
- Page 8 and 9: KAZALO TABELTabela 1: Razporeditev
- Page 10 and 11: I UVODV diplomski nalogi obravnavam
- Page 12 and 13: II TEORETIČNI DEL1 RAZVOJ INTERESN
- Page 14 and 15: Troha (1992b, str. 106-107) ugotavl
- Page 16 and 17: organizacije. V tem obdobju začenj
- Page 18 and 19: prostovoljnih dejavnosti, aktivnost
- Page 20 and 21: 2 OPREDELITEV INTERESNIH DEJAVNOSTI
- Page 22 and 23: predmetnikom in učnim načrtom ter
- Page 24 and 25: 3 INTERESI IN POTREBE UČENCEV KOT
- Page 26 and 27: Z. Cugmas (1987, str. 35) pravi, da
- Page 28 and 29: včasih izzovejo notranji procesi d
- Page 30 and 31: 4 ŠOLA IN INTERESNE DEJAVNOSTINalo
- Page 32 and 33: kot spodbujanje razvoja učenca s t
- Page 34 and 35: 5 PODROČJA INTERESNIH DEJAVNOSTIIn
- Page 36 and 37: 5. Družbeno-humanitarne interesne
- Page 38 and 39: 2. Načelo prostovoljnostiUčenec s
- Page 40 and 41: 7 POMEN IN CILJI INTERESNIH DEJAVNO
- Page 42 and 43: vrsto dela. Pasivnih interesnih dej
- Page 44 and 45: 7.2 Psihološki pomen interesnih de
- Page 46 and 47: - interesne dejavnosti razvijajo po
- Page 48 and 49: dejavnosti, organizacijo predstavit
- Page 52 and 53: Doživljanje uspeha je zlasti pomem
- Page 54 and 55: III EMPIRIČNI DEL9 OPREDELITEV RAZ
- Page 56 and 57: 10 METODOLOGIJA10.1 Osnovna razisko
- Page 58 and 59: 10.4 Zbiranje podatkovZa potrebe ra
- Page 60 and 61: Vsi učenci, tako učno zmožnejši
- Page 62 and 63: Starost učencev torej vpliva na š
- Page 64 and 65: Tabela 7: Delež učencev v posamez
- Page 66 and 67: Tabela 9: Delež učencev v posamez
- Page 68 and 69: Na tem mestu smo preverili tudi hip
- Page 70 and 71: izbrali, je kar šest takih, ki sod
- Page 72 and 73: Na drugem mestu so interesne dejavn
- Page 74 and 75: 11.5 Vpliv izobrazbe staršev na vk
- Page 76 and 77: Tabela 18: Število interesnih deja
- Page 78 and 79: tveganjem 0,0 %. Sprejmemo nasprotn
- Page 80 and 81: Tabela 22: Razlog »Ker jo vodi uč
- Page 82 and 83: Več kot tretjina učencev (35,1 %)
- Page 84 and 85: drugimi učitelji in učenci; razre
- Page 86 and 87: %). Vloga mentorja pri mlajših uč
- Page 88 and 89: Tabela 29: Vključenost učencev v
- Page 90 and 91: azvijajoče se sposobnosti, medtem
- Page 92 and 93: Interesne dejavnosti torej predstav
- Page 94 and 95: 13 LITERATURA1. Balkovec Debevec, M
- Page 96 and 97: 29. Lešnik, R. (1987). K temeljem
- Page 98 and 99: 57. Taljat, U. (2006). Vloga, pomen
- Page 100 and 101:
5. Koliko interesnih dejavnosti (kr
- Page 102 and 103:
13. Kako pogosto mentor (učitelj,