Več kot tretj<strong>in</strong>a učencev (35,1 %) navaja, da so jim pri izbiri <strong>in</strong>teresne dejavnosti svetovalistarši. Menimo, da je ta odstotek kar visok v primerjavi s prejšnjimi ugotovitvami, ko je 2,6 %učencev kot razlog vključitve v <strong>in</strong>teresne dejavnosti navedlo »Ker tako želijo starši«. Staršitorej otrok ne silijo k vključitvi v <strong>in</strong>teresne dejavnosti, vendar pa jim pri izbiri svetujejo <strong>in</strong>pomagajo. Med učenci, ki so navedli nasvet staršev kot pomoč pri izbiri <strong>in</strong>teresne dejavnosti,je več učencev 4. razreda (41,3 %) kot učencev 8. razreda (23,1 %), kar pa je tudi razumljivo.Starši vsekakor lahko svetujejo svojemu otroku pri izbiri ustreznih <strong>in</strong>teresnih dejavnosti, sajtudi dobro poznajo njegove <strong>in</strong>terese, želje, potrebe, vendar pa izbor <strong>in</strong>teresnih dejavnosti nesme biti odločitev staršev. Tako mnenje staršev kot tudi mentorjev ima le svetovalno vlogo.Kot pomoč pri izbiri so učenci navedli še nasvet prijatelja ali sošolca (7,0 %) <strong>in</strong> nasvet učitelja(1,8 %). Vprašanje, ki se poraja je, koliko učitelji učence spodbujajo k obiskovanju <strong>in</strong>teresnihdejavnosti oziroma jim ponudijo pomoč pri izbiri ustreznih <strong>in</strong>teresnih dejavnosti. Zlasti mlajšiučenci morda bolj potrebujejo učiteljevo pomoč pri izbiri <strong>in</strong>teresnih dejavnosti, v katerih biodkrivali, oblikovali <strong>in</strong> razvijali svoje <strong>in</strong>terese ter ob tem tudi različne sposobnosti <strong>in</strong>spretnosti. H. Novak (1981, str. 123) opozori, da je učiteljevo oziroma mentorjevo svetovanje<strong>in</strong> spodbujanje pri usmerjanju učencev v to ali ono <strong>in</strong>teresno dejavnost pomembna pedagoškanaloga, ki pa jo lahko uspešno opravlja le takrat, ko opazuje <strong>in</strong> spremlja obnašanje ter razvojvsakega posameznega učenca <strong>in</strong> ga pri tem tako dobro spozna, da mu lahko v trenutku, ko tapotrebuje pomoč. ustrezno svetuje <strong>in</strong> ga usmeri ali preusmeri v drugo <strong>in</strong>teresno dejavnost.11.8 Mentorji <strong>in</strong>teresnih dejavnostiPri osmem raziskovalnem vprašanju nas je <strong>za</strong>nimalo, kdo najpogosteje vodi <strong>in</strong>teresnedejavnosti. Učenci so v anketnem vprašalniku odgovarjali, kdo vodi njihovo najljubšo<strong>in</strong>teresno dejavnost.Na tem mestu smo preverili hipotezo (RH8), da <strong>in</strong>teresne dejavnosti najpogosteje vodijoučitelji, ki na šoli poučujejo.82
Tabela 24: Mentorji <strong>in</strong>teresnih dejavnosti (N=114)Mentor f f %Razrednik 11 9,6Drug učitelj 57 50,0Zunanji mentor 46 40,4SKUPAJ 114 100,0Opravili smo χ² preizkus hipoteze enake verjetnosti: χ² = 30,368 (g = 2, α = 0,000). Vrednostχ² je statistično pomembna na ravni α = 0,000. Hipotezo enake verjetnosti <strong>za</strong>vrnemo stveganjem 0,0 %. Sprejmemo nasprotno hipotezo. Doka<strong>za</strong>li smo, da so odgovori v osnovnimnožici različno <strong>za</strong>stopani. Rezultate <strong>za</strong>to lahko posplošimo tudi na osnovno množico.Rezultati so poka<strong>za</strong>li, da <strong>in</strong>teresne dejavnosti najpogosteje vodijo učitelji, ki na šoli poučujejo(59,6 %). Odstotek zunanjih mentorjev (40,4 %) pa kaže na to, da šole dobro sodelujejo zokoljem <strong>in</strong> v velikem deležu sprejemajo zunanje sodelavce. Šole torej pogosto, če ne morejo<strong>za</strong>gotoviti ustreznega kadra <strong>za</strong> izvajanje določenih <strong>in</strong>teresnih dejavnosti, k temu povabijozunanje izvajalce.Tabela 25: Mentorji <strong>in</strong>teresnih dejavnosti glede na razred, ki ga učenci obiskujejo (N = 114)RAZREDMENTORRazrednik Drug učitelj ZunanjimentorSKUPAJ4.1114,7 %2533,3 %3952,0 %75100,0 %8.00,0 %3282,1 %717,9 %39100,0 %SKUPAJ119,6 %5750,0 %4640,4 %114100,0 %Podatki v tabeli 25 nam kažejo, da so le učenci 4. razreda kot mentorja <strong>in</strong>teresne dejavnost<strong>in</strong>avedli razrednika (14,7 %). Razrednik je tisti prvi, ki učence seznanja z <strong>in</strong>teresnimidejavnostmi, ki jih ponuja šola, prav tako pa lahko tudi prvi podrobneje predstavi <strong>in</strong>teresnodejavnost, ki jo vodi sam. Tudi odnos med razrednikom <strong>in</strong> učenci je drugačen kot med83
- Page 3 and 4:
ZahvalaIskrena hvala mentorju doc.
- Page 6 and 7:
KAZALO VSEBINEI UVOD ..............
- Page 8 and 9:
KAZALO TABELTabela 1: Razporeditev
- Page 10 and 11:
I UVODV diplomski nalogi obravnavam
- Page 12 and 13:
II TEORETIČNI DEL1 RAZVOJ INTERESN
- Page 14 and 15:
Troha (1992b, str. 106-107) ugotavl
- Page 16 and 17:
organizacije. V tem obdobju začenj
- Page 18 and 19:
prostovoljnih dejavnosti, aktivnost
- Page 20 and 21:
2 OPREDELITEV INTERESNIH DEJAVNOSTI
- Page 22 and 23:
predmetnikom in učnim načrtom ter
- Page 24 and 25:
3 INTERESI IN POTREBE UČENCEV KOT
- Page 26 and 27:
Z. Cugmas (1987, str. 35) pravi, da
- Page 28 and 29:
včasih izzovejo notranji procesi d
- Page 30 and 31:
4 ŠOLA IN INTERESNE DEJAVNOSTINalo
- Page 32 and 33: kot spodbujanje razvoja učenca s t
- Page 34 and 35: 5 PODROČJA INTERESNIH DEJAVNOSTIIn
- Page 36 and 37: 5. Družbeno-humanitarne interesne
- Page 38 and 39: 2. Načelo prostovoljnostiUčenec s
- Page 40 and 41: 7 POMEN IN CILJI INTERESNIH DEJAVNO
- Page 42 and 43: vrsto dela. Pasivnih interesnih dej
- Page 44 and 45: 7.2 Psihološki pomen interesnih de
- Page 46 and 47: - interesne dejavnosti razvijajo po
- Page 48 and 49: dejavnosti, organizacijo predstavit
- Page 50 and 51: predlogov. S takšnim načinom dela
- Page 52 and 53: Doživljanje uspeha je zlasti pomem
- Page 54 and 55: III EMPIRIČNI DEL9 OPREDELITEV RAZ
- Page 56 and 57: 10 METODOLOGIJA10.1 Osnovna razisko
- Page 58 and 59: 10.4 Zbiranje podatkovZa potrebe ra
- Page 60 and 61: Vsi učenci, tako učno zmožnejši
- Page 62 and 63: Starost učencev torej vpliva na š
- Page 64 and 65: Tabela 7: Delež učencev v posamez
- Page 66 and 67: Tabela 9: Delež učencev v posamez
- Page 68 and 69: Na tem mestu smo preverili tudi hip
- Page 70 and 71: izbrali, je kar šest takih, ki sod
- Page 72 and 73: Na drugem mestu so interesne dejavn
- Page 74 and 75: 11.5 Vpliv izobrazbe staršev na vk
- Page 76 and 77: Tabela 18: Število interesnih deja
- Page 78 and 79: tveganjem 0,0 %. Sprejmemo nasprotn
- Page 80 and 81: Tabela 22: Razlog »Ker jo vodi uč
- Page 84 and 85: drugimi učitelji in učenci; razre
- Page 86 and 87: %). Vloga mentorja pri mlajših uč
- Page 88 and 89: Tabela 29: Vključenost učencev v
- Page 90 and 91: azvijajoče se sposobnosti, medtem
- Page 92 and 93: Interesne dejavnosti torej predstav
- Page 94 and 95: 13 LITERATURA1. Balkovec Debevec, M
- Page 96 and 97: 29. Lešnik, R. (1987). K temeljem
- Page 98 and 99: 57. Taljat, U. (2006). Vloga, pomen
- Page 100 and 101: 5. Koliko interesnih dejavnosti (kr
- Page 102 and 103: 13. Kako pogosto mentor (učitelj,