1 UVOD - Oddelek za pedagogiko in andragogiko

– področje razvoja identitete in poklicnega odločanja. Interesne dejavnosti lahkopripomorejo tudi k lažjemu odločanju za nadaljnjo poklicno pot. Mladostnik senamreč lahko s pomočjo teh dejavnosti preizkusi na različnih področjih, ugotovi, kajga zanima in kaj ne, v kateri dejavnosti je bolj, v kateri manj uspešen itd. Interesnedejavnosti pomagajo graditi posameznikovo identiteto, mu pomagajo ugotoviti, kdosploh je (Zupančič 2004).7.3 Cilji interesnih dejavnostiCilji interesnih dejavnosti so številni. Najpomembnejši z vidika pedagoške vrednosti tehdejavnosti na otrokov razvoj so (Lešnik 1987; Poje 2005; Troha 1985a; Troha 1992a):– interesne dejavnosti v večji meri kot pouk razvijajo otrokove posebne interese,nagnjenja in sposobnosti. Po vsebini so te dejavnosti mnogo bliže učencem innjihovim zanimanjem. Učenci si te dejavnosti izberejo zaradi razvoja svojih posebnihnagnjenj in potrjevanja svojih lastnih interesov. Interesne dejavnosti torej prispevajo kotrokovemu celostnemu, individualnemu razvoju (Troha 1992a, str. 9);– interesne dejavnosti pomagajo oblikovati moralno in intelektualno razvito osebnost,predvsem pa učence praktično usmerjajo in jih pripravljajo na demokratično družbenoživljenje. V okviru interesnih dejavnosti se ne poudarja le pravica posameznega člana,temveč tudi odgovornost. Učenci spoznavajo razmerje med delitvijo oblasti inodgovornosti, kar je ustrezna šola družbenega življenja. Delež teh dejavnosti priuresničevanju cilja, ki pomeni razvijanje otrokovih sposobnosti za vključevanje vdružbeno življenje in sožitje, je celo večji, kot ga dosegamo z rednim izobraževalnimin vzgojnim delom (Troha 1985a, str. 17);– interesne dejavnosti tudi pripomorejo k večjemu zaupanju med učitelji (mentorji) inučenci. Ustvarjanje pozitivne, ugodne klime je predvsem možno v dejavnostih, ki vsajteoretično ne težijo k doseganju storilnostno pogojenih ciljev. Tako se ustvarjaprijetno šolsko in zunajšolsko vzdušje, saj dejavnosti združujejo pri skupnem delu inživljenju tako učitelje, učence, starše kot druge dejavnike v neposrednem šolskemokolju. Prav tako pa je na šolah, kjer jim je uspelo razviti in organizirati aktivnosti, kiso povezane s skupnim interesom tako učencev kot učiteljev, mogoče opaziti manjkonfliktov med učenci in učitelji. Pomembno je, da aktivnosti ne nastajajo v nasprotjuz željami okolja in njegovih vrednot, temveč na osnovi njihovega upoštevanja (Troha1992a, str. 12);45