%). Vloga mentorja pri mlajših učencih je nekoliko drugačna kot pri starejših, saj mlajšipotrebujejo več usmerjanja, svetovanja <strong>in</strong> pomoči, medtem ko so starejši učenci že boljsamostojni. Mentor mora upoštevati značilnosti posameznih razvojnih stopenj <strong>in</strong> poskrbeti, da<strong>in</strong>teresna dejavnost ne bo <strong>za</strong> učence prelahka ali pre<strong>za</strong>htevna <strong>in</strong> prenaporna. Kladnik (1979,str. 39–40) opozori na to, kako pomembno je, da mentor učencev ne podcenjuje aliprecenjuje. Če mentorji podcenjujejo sposobnosti <strong>in</strong> zmožnosti učencev, opravijo celotno delosami, sami določijo vseb<strong>in</strong>o, oblike <strong>in</strong> metode dela ter ob tem izkazujejo ne<strong>za</strong>upanje učencem.Precenjevanje sposobnosti <strong>in</strong> zmožnosti učencev pa lahko vodi v površno <strong>in</strong> pomanjkljivodelo ter negativna doživljanja <strong>in</strong>teresne dejavnosti s strani učencev. Mentorji morajo samipresoditi, kdaj <strong>in</strong> v kolikšni meri je potrebna pomoč učencem, da jih to ne bo oviralo vrazvoju samostojnosti.11.10 Ocena učencev o pogostosti spodbude, pohvale ter ponovne razlage s stranimentorjevV anketnem vprašalniku smo učence povprašali, kako pogosto mentorji <strong>in</strong>teresnih dejavnostiučence pri delu spodbujajo <strong>in</strong> jim pomagajo, jih pohvalijo <strong>za</strong> dobro opravljeno delo <strong>in</strong>ponovno razložijo, če česa ne razumejo (raziskovalna vprašanja 10, 11 <strong>in</strong> 12). Odgovoriučencev so se nanašali na njihovo najljubšo <strong>in</strong>teresno dejavnost.Tabela 28: Ocena učencev o pogostosti spodbujanja <strong>in</strong> pomoči, pohvale <strong>in</strong> ponovne razlage sstrani mentorjev (N = 114)MENTORJI INTERESNIHDEJAVNOSTINIKOLI VČASIH POGOSTO VEDNO SKUPAJMentor me pri delu spodbuja<strong>in</strong> mi pomaga.21,8 %3127,2 %3530,7 %4640,3 %114100,0 %Mentor me pohvali <strong>za</strong> dobroopravljeno delo.10,9 %3127,2 %3631,6 %4640,3 %114100,0 %Če česa ne razumem, mimentor razloži še enkrat.43,5 %2824,6 %2017,5 %6254,4 %114100,0 %Pri vseh treh spremenljivkah smo opravili χ² preizkus hipoteze enake verjetnosti:86
– Mentor me pri delu spodbuja <strong>in</strong> mi pomaga: χ² = 37,088 (g = 3, α = 0,000)– Mentor me pohvali <strong>za</strong> dobro opravljeno delo: χ² = 39,474 (g = 3, α = 0,000)– Če česa ne razumem, mi mentor razloži še enkrat: χ² = 62,982 (g = 3, α = 0,000).Vrednost χ² je statistično pomembna na ravni α = 0,000. Hipoteze enake verjetnosti <strong>za</strong>vrnemos tveganjem 0,0 %. Sprejmemo nasprotno hipotezo. Doka<strong>za</strong>li smo, da so odgovori v osnovnimnožici pri vseh treh spremenljivkah različno <strong>za</strong>stopani. Rezultate <strong>za</strong>to lahko posplošimo tud<strong>in</strong>a osnovno množico.40,3 % učencev je odgovorilo, da jih mentor pri delu vedno spodbuja <strong>in</strong> jim pomaga. Enakodstotek učencev je tudi odgovoril, da jih mentor vedno pohvali <strong>za</strong> dobro opravljeno delo.Več kot polovica učencev (54,4 %) pa je odgovorila, da jim mentor vedno, če česa nerazumejo, razloži še enkrat.Torej več kot 70 % učencev odgovarja, da jim mentor pogosto ali vedno pri delu pomaga, jihspodbuja, pohvali <strong>in</strong> ponovno razloži, če česa ne razumejo. To kaže na visoko <strong>za</strong>dovoljstvo zmentorji <strong>in</strong>teresnih dejavnosti <strong>in</strong> na dobre odnose med mentorjem <strong>in</strong> učenci.Pomembno vlogo pri ustvarjanju prijetne, sproščene <strong>in</strong> ustvarjalne klime imajo tudimedosebni odnosi. Kladnik (1979, str. 43) pravi, da na prijetne medosebne odnose v <strong>in</strong>teresnidejavnosti lahko vpliva mentor s svojo osebnostjo, odnosi mentorja do učencev <strong>in</strong> obratno terodnosi med samimi učenci. Odnosi med mentorjem <strong>in</strong> učenci naj bodo sproščeni <strong>in</strong> najtemeljijo na medsebojnem <strong>za</strong>upanju <strong>in</strong> spoštovanju (prav tam). Vloga mentorja je drugačna odvloge učitelja razrednega ali predmetnega pouka, saj so oblike dela v <strong>in</strong>teresni dejavnosti boljsproščene, prav tako pa je pomembno, da vsak učenec v <strong>in</strong>teresni dejavnosti doživlja pobude(Rakčević 1988, str. 37). Če bo mentor sočuten, odločen, pripravljen na sodelovanje,fleksibilen, odprt <strong>in</strong> empatičen, bodo tudi učenci pri <strong>in</strong>teresni dejavnosti deležni več spodbud,pohval <strong>in</strong> dodatne pomoči, prav tako pa bo s svojimi pozitivnimi osebnostnimi lastnostmiustvaril klimo, kjer si bodo učenci upali vprašati ter prositi <strong>za</strong> ponovno razlago <strong>in</strong> pomoč.11.11 Vključenost učencev v druge dejavnostiUčence smo povprašali, ali poleg <strong>in</strong>teresnih dejavnosti na šoli obiskujejo še kakšne drugedejavnosti, organizirane s strani zunanjih organi<strong>za</strong>cij, društev <strong>in</strong> podobnih ustanov(raziskovalno vprašanje 13). Na vprašanje so odgovarjali vsi anketiranci.87
- Page 3 and 4:
ZahvalaIskrena hvala mentorju doc.
- Page 6 and 7:
KAZALO VSEBINEI UVOD ..............
- Page 8 and 9:
KAZALO TABELTabela 1: Razporeditev
- Page 10 and 11:
I UVODV diplomski nalogi obravnavam
- Page 12 and 13:
II TEORETIČNI DEL1 RAZVOJ INTERESN
- Page 14 and 15:
Troha (1992b, str. 106-107) ugotavl
- Page 16 and 17:
organizacije. V tem obdobju začenj
- Page 18 and 19:
prostovoljnih dejavnosti, aktivnost
- Page 20 and 21:
2 OPREDELITEV INTERESNIH DEJAVNOSTI
- Page 22 and 23:
predmetnikom in učnim načrtom ter
- Page 24 and 25:
3 INTERESI IN POTREBE UČENCEV KOT
- Page 26 and 27:
Z. Cugmas (1987, str. 35) pravi, da
- Page 28 and 29:
včasih izzovejo notranji procesi d
- Page 30 and 31:
4 ŠOLA IN INTERESNE DEJAVNOSTINalo
- Page 32 and 33:
kot spodbujanje razvoja učenca s t
- Page 34 and 35:
5 PODROČJA INTERESNIH DEJAVNOSTIIn
- Page 36 and 37: 5. Družbeno-humanitarne interesne
- Page 38 and 39: 2. Načelo prostovoljnostiUčenec s
- Page 40 and 41: 7 POMEN IN CILJI INTERESNIH DEJAVNO
- Page 42 and 43: vrsto dela. Pasivnih interesnih dej
- Page 44 and 45: 7.2 Psihološki pomen interesnih de
- Page 46 and 47: - interesne dejavnosti razvijajo po
- Page 48 and 49: dejavnosti, organizacijo predstavit
- Page 50 and 51: predlogov. S takšnim načinom dela
- Page 52 and 53: Doživljanje uspeha je zlasti pomem
- Page 54 and 55: III EMPIRIČNI DEL9 OPREDELITEV RAZ
- Page 56 and 57: 10 METODOLOGIJA10.1 Osnovna razisko
- Page 58 and 59: 10.4 Zbiranje podatkovZa potrebe ra
- Page 60 and 61: Vsi učenci, tako učno zmožnejši
- Page 62 and 63: Starost učencev torej vpliva na š
- Page 64 and 65: Tabela 7: Delež učencev v posamez
- Page 66 and 67: Tabela 9: Delež učencev v posamez
- Page 68 and 69: Na tem mestu smo preverili tudi hip
- Page 70 and 71: izbrali, je kar šest takih, ki sod
- Page 72 and 73: Na drugem mestu so interesne dejavn
- Page 74 and 75: 11.5 Vpliv izobrazbe staršev na vk
- Page 76 and 77: Tabela 18: Število interesnih deja
- Page 78 and 79: tveganjem 0,0 %. Sprejmemo nasprotn
- Page 80 and 81: Tabela 22: Razlog »Ker jo vodi uč
- Page 82 and 83: Več kot tretjina učencev (35,1 %)
- Page 84 and 85: drugimi učitelji in učenci; razre
- Page 88 and 89: Tabela 29: Vključenost učencev v
- Page 90 and 91: azvijajoče se sposobnosti, medtem
- Page 92 and 93: Interesne dejavnosti torej predstav
- Page 94 and 95: 13 LITERATURA1. Balkovec Debevec, M
- Page 96 and 97: 29. Lešnik, R. (1987). K temeljem
- Page 98 and 99: 57. Taljat, U. (2006). Vloga, pomen
- Page 100 and 101: 5. Koliko interesnih dejavnosti (kr
- Page 102 and 103: 13. Kako pogosto mentor (učitelj,