včasih izzovejo notranji procesi določene vrste, še pogosteje pa jo izzovejo pritiski«. Potrebeso osrednji del Murrayjeve teorije motivacije. Deli jih na primarne ali viscerogene ter nasekundarne ali psihogene potrebe. Ta delitev ustre<strong>za</strong> podobnim delitvam pri drugih avtorjih,ki prav tako ločujejo fiziološke (biološke) potrebe od socialnih <strong>in</strong> psiholoških (prav tam).Nekatera področja psihogenih potreb, ki so življenjsko morda manj pomembne, vendar pa sev večji meri upoštevajo tudi pri načrtovanju <strong>in</strong> izvajanju <strong>in</strong>teresnih dejavnosti, so (prav tam,str. 209):– potrebe v zvezi z močjo, ambicijo, dosežki <strong>in</strong> prestižem (ambicioznost, iskanjepriznanja <strong>in</strong> upoštevanja),– obramba statusa <strong>in</strong> izogibanje ponižanju (izogibanje ponižanju, neuspehu, sramoti,osmešenju),– medsebojna privrženost (potrebe po združevanju, ljubezni, <strong>za</strong>ščiti),– igra (potreba po <strong>za</strong>bavi, sprostitvi, smehu),– kognicija (potreba po raziskovanju, <strong>in</strong> sicer iskanju <strong>in</strong>formacij <strong>in</strong> znanja terradovednost).Troha (1977) je izpostavil dve <strong>za</strong>konitosti pri <strong>za</strong>dovoljevanju potreb v <strong>in</strong>teresnih dejavnostih.Prva je ta, da je stopnja dobrega počutja v dejavnostih odvisna od števila <strong>za</strong>dovoljenih potreb;druga pa izpostavlja dejstvo, da <strong>za</strong>dovoljitev človekove potrebe nastopi neposredno že medsamim procesom opravljanja te dejavnosti, ne pa šele potem, ko je dejavnost že opravljena.Bistvo tega je namreč, da mora sam proces <strong>za</strong>dovoljevati posameznika ne glede na to, aliposameznik potem pride do cilja ali ne.Murray (v Kobal Grum <strong>in</strong> Musek 2009, str. 210) je poudaril še tesno pove<strong>za</strong>nost potreb zemocijami. Doživljanje <strong>za</strong>dovoljitve je emocionalno, pove<strong>za</strong>no bodisi s pozitivnimi al<strong>in</strong>egativnimi čustvi. Tudi Troha (1980) opozori na to, da kadar otrok v neki aktivnosti<strong>za</strong>dovoljuje svoje potrebe, mu to pr<strong>in</strong>aša čustveno napetost, ki je navadno pozitivno obarvanaoziroma pove<strong>za</strong>na s čustvom ugodja. Takšno ugodje povzroča, da se otrok v tej aktivnosti daljčasa dobro počuti <strong>in</strong> v njej vztraja. Z dejavnostjo, ki zbuja v otroku ugodna čustva, se <strong>in</strong>teres<strong>za</strong>njo povečuje; če pa aktivnost otroku ne pomeni več ugodne napetosti, <strong>in</strong>teres izg<strong>in</strong>ja ali paga nadomesti kak drug <strong>in</strong>teres (prav tam, str. 131).Interesne dejavnosti torej ponujajo dobre možnosti <strong>za</strong> uspešno <strong>za</strong>dovoljevanje temeljnihpsiholoških <strong>in</strong> socialnih potreb učencev. Pomembno je potrebe otrok zbuditi, razviti ter nato z28
ustreznimi aktivnostmi ohranjati <strong>in</strong> utrjevati z nenehnim <strong>za</strong>dovoljevanjem. Že <strong>za</strong>to je trebarazpravljati o pedagogiki prostega časa, ki nedvomno neguje več različnih dejavnosti prostegačasa <strong>za</strong> razvoj <strong>in</strong> <strong>za</strong>dovoljevanje višjih socialnih potreb (Lešnik 1982, str. 102).29
- Page 3 and 4: ZahvalaIskrena hvala mentorju doc.
- Page 6 and 7: KAZALO VSEBINEI UVOD ..............
- Page 8 and 9: KAZALO TABELTabela 1: Razporeditev
- Page 10 and 11: I UVODV diplomski nalogi obravnavam
- Page 12 and 13: II TEORETIČNI DEL1 RAZVOJ INTERESN
- Page 14 and 15: Troha (1992b, str. 106-107) ugotavl
- Page 16 and 17: organizacije. V tem obdobju začenj
- Page 18 and 19: prostovoljnih dejavnosti, aktivnost
- Page 20 and 21: 2 OPREDELITEV INTERESNIH DEJAVNOSTI
- Page 22 and 23: predmetnikom in učnim načrtom ter
- Page 24 and 25: 3 INTERESI IN POTREBE UČENCEV KOT
- Page 26 and 27: Z. Cugmas (1987, str. 35) pravi, da
- Page 30 and 31: 4 ŠOLA IN INTERESNE DEJAVNOSTINalo
- Page 32 and 33: kot spodbujanje razvoja učenca s t
- Page 34 and 35: 5 PODROČJA INTERESNIH DEJAVNOSTIIn
- Page 36 and 37: 5. Družbeno-humanitarne interesne
- Page 38 and 39: 2. Načelo prostovoljnostiUčenec s
- Page 40 and 41: 7 POMEN IN CILJI INTERESNIH DEJAVNO
- Page 42 and 43: vrsto dela. Pasivnih interesnih dej
- Page 44 and 45: 7.2 Psihološki pomen interesnih de
- Page 46 and 47: - interesne dejavnosti razvijajo po
- Page 48 and 49: dejavnosti, organizacijo predstavit
- Page 50 and 51: predlogov. S takšnim načinom dela
- Page 52 and 53: Doživljanje uspeha je zlasti pomem
- Page 54 and 55: III EMPIRIČNI DEL9 OPREDELITEV RAZ
- Page 56 and 57: 10 METODOLOGIJA10.1 Osnovna razisko
- Page 58 and 59: 10.4 Zbiranje podatkovZa potrebe ra
- Page 60 and 61: Vsi učenci, tako učno zmožnejši
- Page 62 and 63: Starost učencev torej vpliva na š
- Page 64 and 65: Tabela 7: Delež učencev v posamez
- Page 66 and 67: Tabela 9: Delež učencev v posamez
- Page 68 and 69: Na tem mestu smo preverili tudi hip
- Page 70 and 71: izbrali, je kar šest takih, ki sod
- Page 72 and 73: Na drugem mestu so interesne dejavn
- Page 74 and 75: 11.5 Vpliv izobrazbe staršev na vk
- Page 76 and 77: Tabela 18: Število interesnih deja
- Page 78 and 79:
tveganjem 0,0 %. Sprejmemo nasprotn
- Page 80 and 81:
Tabela 22: Razlog »Ker jo vodi uč
- Page 82 and 83:
Več kot tretjina učencev (35,1 %)
- Page 84 and 85:
drugimi učitelji in učenci; razre
- Page 86 and 87:
%). Vloga mentorja pri mlajših uč
- Page 88 and 89:
Tabela 29: Vključenost učencev v
- Page 90 and 91:
azvijajoče se sposobnosti, medtem
- Page 92 and 93:
Interesne dejavnosti torej predstav
- Page 94 and 95:
13 LITERATURA1. Balkovec Debevec, M
- Page 96 and 97:
29. Lešnik, R. (1987). K temeljem
- Page 98 and 99:
57. Taljat, U. (2006). Vloga, pomen
- Page 100 and 101:
5. Koliko interesnih dejavnosti (kr
- Page 102 and 103:
13. Kako pogosto mentor (učitelj,
Change language