Interesne dejavnosti torej predstavljajo pomemben del vseživljenjskega učenja. Šola jih vokviru razširjenega programa organizira z namenom, da bi omogočila odkrivanje <strong>in</strong> razvijanjeučenčevih <strong>in</strong>teresov <strong>in</strong> jim ponudila nač<strong>in</strong>, kako koristno <strong>in</strong> zdravo preživeti svoj prosti čas.Najbolj obiskane <strong>in</strong>teresne dejavnosti v naši raziskavi ter tudi v številnih drugih (Novak 1983;Poje 2003; Rakar idr. 2010; Troha 1977) so <strong>in</strong>teresne dejavnosti s športnega področja.Prevladujejo predvsem igre z žogo. Menimo, da je to zelo pozitivno, saj danes učenci velikočasa presedijo <strong>za</strong> šolskimi klopmi ali doma pred računalnikom, televizijo <strong>in</strong> je redno gibanjeob tem še večjega pomena. Ravno projekt Zdrav življenjski slog želi učencem ponuditidodatne ure športne dejavnosti, saj je strokovno vodena, dovolj <strong>in</strong>tenzivna, kakovostnostrukturirana <strong>in</strong> redna športna vadba ed<strong>in</strong>a dejavnost, ki lahko nevtralizira negativne posledicedanašnjega pretežno sedečega nač<strong>in</strong>a življenja <strong>in</strong> neustreznih prehranjevalnih navad otrok <strong>in</strong>mlad<strong>in</strong>e.Nadalje nas je <strong>za</strong>nimal tudi vpliv izobrazbe staršev na število <strong>in</strong>teresnih dejavnosti, v katereso učenci vključeni. Predvidevali smo namreč, da se otroci staršev z višjo stopnjo izobrazbevključujejo v več <strong>in</strong>teresnih dejavnosti v primerjavi z otroki staršev z nižjo stopnjo izobrazbe.Podatki, ki smo jih dobili, kažejo, da je v tri ali več <strong>in</strong>teresnih dejavnosti vključenih več otrokmater s terciarno stopnjo izobrazbe (37,5 %) kot otrok mater, ki te izobrazbe nimajo (16,9 %).Starši imajo vsekakor velik vpliv na otrokovo preživljanje prostega časa ter s tem tudi navključevanje v <strong>in</strong>teresne dejavnosti. Starši najbolje poznajo svojega otroka <strong>in</strong> mu lahko priizbiri svetujejo ter ga usmerjajo k razmisleku o tem, kaj si resnično želi. Poleg izobrazbestaršev bi bilo <strong>za</strong>nimivo v našo raziskavo vključiti še materialni položaj druž<strong>in</strong>e <strong>in</strong> velikostkraja bivanja, saj naj bi bila po nekaterih raziskavah pomembna dejavnika vključevanja otrokv <strong>in</strong>teresne dejavnosti.Raziskava je tudi potrdila uresničevanje načela učenčevega <strong>in</strong>teresa. To načelo poudarja, daima učenec možnost predlagati <strong>in</strong> se vključevati v <strong>in</strong>teresne skup<strong>in</strong>e, ki izhajajo iz njegovega<strong>za</strong>nimanja. Zadovoljevanje lastnega <strong>in</strong>teresa namreč deluje motivacijsko na razvojsposobnosti <strong>in</strong> spretnosti ter uporabnosti pridobljenih znanj (Interesne dejavnosti … 2008, str.7). Pričakovali smo, da se največ učencev <strong>za</strong> določeno <strong>in</strong>teresno dejavnost odloči <strong>za</strong>radilastnega <strong>za</strong>nimanja, <strong>in</strong>teresa <strong>in</strong> to je raziskava tudi potrdila. Pozitivno pa smo bili presenečen<strong>in</strong>ad tem, da je le 2,6 % učencev kot razlog vključitve navedlo »Ker tako želijo starši«. Staršitorej svojih otrok ne silijo k vključitvi v <strong>in</strong>teresne dejavnosti oziroma učenci tega ne občutijo.Po drugi strani pa je na vprašanje, ali učencem kdo pomaga pri izbiri <strong>in</strong>teresnih dejavnosti,35,1 % učencev odgovorilo, da jim pomagajo <strong>in</strong> svetujejo starši. Tako mnenje staršev kot tudi92
mentorjev ima torej le svetovalno vlogo. Največ učencev (89,5 %) je na prej omenjenovprašanje odgovorilo, da so si <strong>in</strong>teresno dejavnost izbrali sami, kar kaže na uresničevanjenačela prostovoljnosti. Učenec se namreč prostovoljno odloči <strong>za</strong> vključevanje v <strong>in</strong>teresnedejavnosti. Vsakomur naj bi bilo dano slediti odprtim učnim potem po lastni izbiri (Interesnedejavnosti … 2008, str. 7).Nadalje nas je <strong>za</strong>nimalo tudi uresničevanje načela soustvarjanja <strong>in</strong> spodbujanja učenčevelastne aktivnosti. To načelo poudarja, da učenec skupaj z mentorjem soustvarja oziromaprispeva k programu dela. Učence smo povprašali, kdo odloča o tem, kaj bodo pri <strong>in</strong>teresnidejavnosti počeli. Potrdila se je hipote<strong>za</strong>, da pri mlajših učencih pogosteje o vseb<strong>in</strong>i delaodloča mentor. Vloga mentorja je pri mlajših učencih nekoliko drugačna kot pri starejših, sajmlajši potrebujejo več usmerjanja, svetovanja <strong>in</strong> pomoči, medtem ko so starejši učenci že boljsamostojni.Naj <strong>za</strong> konec poudarimo še, da je potrebno večjo pozornost nameniti tudi tistim učencem, k<strong>in</strong>e kažejo nobenega <strong>in</strong>teresa ali jih <strong>in</strong>teresne dejavnosti ne <strong>za</strong>nimajo. Z vstopom v <strong>in</strong>teresnedejavnosti otrok lahko razvije <strong>in</strong> pridobi določene sposobnosti, izkušnje, spretnosti <strong>in</strong> tud<strong>in</strong>ove prijatelje. Ob tem pa se je treba <strong>za</strong>vedati, da danes osnovnošolci svoj čas preživljajodrugače, kot so ga mladi pred desetimi, dvajsetimi leti. Današnja šola mora <strong>za</strong>radi hitregarazvoja znanosti, tehnologije slediti spremembam <strong>in</strong> vsakoletno preveriti, kakšne so potrebe <strong>in</strong>želje učencev po novih, drugačnih <strong>in</strong>teresnih dejavnostih.93
- Page 3 and 4:
ZahvalaIskrena hvala mentorju doc.
- Page 6 and 7:
KAZALO VSEBINEI UVOD ..............
- Page 8 and 9:
KAZALO TABELTabela 1: Razporeditev
- Page 10 and 11:
I UVODV diplomski nalogi obravnavam
- Page 12 and 13:
II TEORETIČNI DEL1 RAZVOJ INTERESN
- Page 14 and 15:
Troha (1992b, str. 106-107) ugotavl
- Page 16 and 17:
organizacije. V tem obdobju začenj
- Page 18 and 19:
prostovoljnih dejavnosti, aktivnost
- Page 20 and 21:
2 OPREDELITEV INTERESNIH DEJAVNOSTI
- Page 22 and 23:
predmetnikom in učnim načrtom ter
- Page 24 and 25:
3 INTERESI IN POTREBE UČENCEV KOT
- Page 26 and 27:
Z. Cugmas (1987, str. 35) pravi, da
- Page 28 and 29:
včasih izzovejo notranji procesi d
- Page 30 and 31:
4 ŠOLA IN INTERESNE DEJAVNOSTINalo
- Page 32 and 33:
kot spodbujanje razvoja učenca s t
- Page 34 and 35:
5 PODROČJA INTERESNIH DEJAVNOSTIIn
- Page 36 and 37:
5. Družbeno-humanitarne interesne
- Page 38 and 39:
2. Načelo prostovoljnostiUčenec s
- Page 40 and 41:
7 POMEN IN CILJI INTERESNIH DEJAVNO
- Page 42 and 43: vrsto dela. Pasivnih interesnih dej
- Page 44 and 45: 7.2 Psihološki pomen interesnih de
- Page 46 and 47: - interesne dejavnosti razvijajo po
- Page 48 and 49: dejavnosti, organizacijo predstavit
- Page 50 and 51: predlogov. S takšnim načinom dela
- Page 52 and 53: Doživljanje uspeha je zlasti pomem
- Page 54 and 55: III EMPIRIČNI DEL9 OPREDELITEV RAZ
- Page 56 and 57: 10 METODOLOGIJA10.1 Osnovna razisko
- Page 58 and 59: 10.4 Zbiranje podatkovZa potrebe ra
- Page 60 and 61: Vsi učenci, tako učno zmožnejši
- Page 62 and 63: Starost učencev torej vpliva na š
- Page 64 and 65: Tabela 7: Delež učencev v posamez
- Page 66 and 67: Tabela 9: Delež učencev v posamez
- Page 68 and 69: Na tem mestu smo preverili tudi hip
- Page 70 and 71: izbrali, je kar šest takih, ki sod
- Page 72 and 73: Na drugem mestu so interesne dejavn
- Page 74 and 75: 11.5 Vpliv izobrazbe staršev na vk
- Page 76 and 77: Tabela 18: Število interesnih deja
- Page 78 and 79: tveganjem 0,0 %. Sprejmemo nasprotn
- Page 80 and 81: Tabela 22: Razlog »Ker jo vodi uč
- Page 82 and 83: Več kot tretjina učencev (35,1 %)
- Page 84 and 85: drugimi učitelji in učenci; razre
- Page 86 and 87: %). Vloga mentorja pri mlajših uč
- Page 88 and 89: Tabela 29: Vključenost učencev v
- Page 90 and 91: azvijajoče se sposobnosti, medtem
- Page 94 and 95: 13 LITERATURA1. Balkovec Debevec, M
- Page 96 and 97: 29. Lešnik, R. (1987). K temeljem
- Page 98 and 99: 57. Taljat, U. (2006). Vloga, pomen
- Page 100 and 101: 5. Koliko interesnih dejavnosti (kr
- Page 102 and 103: 13. Kako pogosto mentor (učitelj,