11.5 Vpliv izobrazbe staršev na vključenost učencev v <strong>in</strong>teresne dejavnostiV tem podpoglavju nas <strong>za</strong>nima vpliv izobrazbe staršev na število <strong>in</strong>teresnih dejavnosti, vkatere so učenci vključeni (raziskovalno vprašanje 5). Učence smo v anketnem vprašalnikupovprašali tako po izobrazbi matere kot tudi očeta.Na tem mestu smo preverili hipotezo (RH4), da se otroci mater z višjo stopnjo izobrazbevključujejo v več <strong>in</strong>teresnih dejavnosti v primerjavi z otroki mater z nižjo stopnjoizobrazbe. Le matere treh otrok imajo končano osnovno šolo, <strong>za</strong>to smo, kar se tiče stopnjeizobrazbe matere, združili končano osnovno <strong>in</strong> srednjo šolo ter končano višjo šolo <strong>in</strong>fakulteto.Tabela 17: Število <strong>in</strong>teresnih dejavnosti glede na izobrazbo matere (N=143)STOPNJAIZOBRAZBEŠTEVILO INTERESNIH DEJAVNOSTINIČ ENA DVE TRI ALI VEČSKUPAJOSNOVNA <strong>in</strong>SREDNJA ŠOLA1723,9 %2231,0 %2028,2 %1216,9 %71100,0 %VIŠJA ŠOLA <strong>in</strong>FAKULTETA1216,7 %1825,0 %1520,8 %2737,5 %72100,0 %SKUPAJ 2920,3 %4028,0 %3524,5 %3927,3 %143100,0 %Opravili smo χ² preizkus hipoteze neodvisnosti: χ² = 7,739 (g = 3, α = 0,052). Vrednost χ² nistatistično pomembna. Hipotezo neodvisnosti obdržimo. O pove<strong>za</strong>nosti med številom<strong>in</strong>teresnih dejavnostih, v katere so učenci vključeni, ter stopnjo izobrazbe matere v osnovnimnožici ne moremo trditi ničesar, bomo pa <strong>in</strong>terpretirali podatke <strong>za</strong> vzorec.Več kot polovica otrok (59,2 %), katerih matere imajo končano osnovno ali srednjo šolo (vnadaljevanju matere, ki nimajo terciarne stopnje izobrazbe), je vključenih v eno ali dve<strong>in</strong>teresni dejavnosti, medtem ko slaba četrt<strong>in</strong>a otrok teh mater (23,9 %) ne obiskuje nobene<strong>in</strong>teresne dejavnosti. V tri ali več <strong>in</strong>teresnih dejavnosti je vključenih 16,9 % otrok mater, k<strong>in</strong>imajo terciarne stopnje izobrazbe.74
Otroci mater z višješolsko oziroma univerzitetno izobrazbo (v nadaljevanju mater s terciarnostopnjo izobrazbe) so največkrat vključeni v tri ali več <strong>in</strong>teresnih dejavnosti (37,5 %), četrt<strong>in</strong>a(25,0 %) jih je vključena v eno <strong>in</strong>teresno dejavnost, 20,8 % pa v dve.Med učenci, ki ne obiskujejo nobene <strong>in</strong>teresne dejavnosti, je več otrok mater, ki nimajoterciarne stopnje izobrazbe (23,9 %), kot otrok mater, ki jo imajo (16,7 %).V tri ali več <strong>in</strong>teresnih dejavnosti pa je vključenih več otrok mater s terciarno stopnjoizobrazbe (37,5 %) kot otrok mater, ki le-te nimajo (16,9 %).Predvidevali smo, da se otroci mater z višjo stopnjo izobrazbe v večjem številu vključujejo v<strong>in</strong>teresne dejavnosti kot otroci mater z nižjo stopnjo izobrazbe. Iz podatkov v tabeli 17 jerazvidno, da je med učenci, ki so vključeni v tri ali več <strong>in</strong>teresnih dejavnosti, več otrok maters terciarno stopnjo izobrazbe kot otrok mater, ki le-te nimajo, razlika pa je 20,6 %.Starši imajo vsekakor lahko velik vpliv na otrokovo preživljanje prostega časa ter s tem tud<strong>in</strong>a vključevanje v <strong>in</strong>teresne dejavnosti. Pomembno je tudi, kako starša preživljata <strong>in</strong>vrednotita svoj prosti čas ter kakšne so vrednote, pričakovanja <strong>in</strong> spodbude znotraj druž<strong>in</strong>e.Rakar idr. (2010, 49–50) namreč v svoji raziskavi ugotavljajo, da je vključenost v <strong>in</strong>teresnedejavnosti statistično značilno pove<strong>za</strong>na z izobrazbo staršev, oziroma število otrok, vključenihv <strong>in</strong>teresne dejavnosti, narašča s stopnjo izobrazbe staršev. Poleg tega rezultati nakazujejotudi na to, da so poleg izobrazbe staršev tudi materialni položaj druž<strong>in</strong>e ter velikost krajabivanja pomembni dejavniki pri tem, ali se učenci vključujejo v <strong>in</strong>teresne dejavnosti. Tudiraziskave, ki jih je opravil Lešnik (1982) v osemdesetih letih, kažejo, da se otroci iz druž<strong>in</strong>obrobnih družbenih skup<strong>in</strong> manj vključujejo v <strong>in</strong>teresne dejavnosti, ki jih ponuja šola. Ne<strong>za</strong>nima jih ne količ<strong>in</strong>a, še manj pa kakovost dejavnosti prostega časa. Resman (1992, str. 142)prav tako kot že Lešnik vidi vzrok <strong>za</strong> manjšo aktivnost teh otrok v tem, da njihovi starši nevidijo smisla v <strong>in</strong>teresnih dejavnostih, niti otrokom kljub njihovih željam ne dopuščajo, da bise v takšne dejavnosti vključevali.V nadaljevanju smo preverili tudi, ali izobrazba očeta vpliva na število <strong>in</strong>teresnih dejavnosti,v katere je otrok vključen. Na tem mestu smo preverili hipotezo (RH5), da se otroci očetov zvišjo stopnjo izobrazbe vključujejo v več <strong>in</strong>teresnih dejavnosti v primerjavi z otrokiočetov z nižjo stopnjo izobrazbe. Le očetje štirih otrok imajo končano osnovno šolo, <strong>za</strong>tosmo ponovno združili končano osnovno <strong>in</strong> srednjo šolo ter končano višjo šolo <strong>in</strong> fakulteto.75
- Page 3 and 4:
ZahvalaIskrena hvala mentorju doc.
- Page 6 and 7:
KAZALO VSEBINEI UVOD ..............
- Page 8 and 9:
KAZALO TABELTabela 1: Razporeditev
- Page 10 and 11:
I UVODV diplomski nalogi obravnavam
- Page 12 and 13:
II TEORETIČNI DEL1 RAZVOJ INTERESN
- Page 14 and 15:
Troha (1992b, str. 106-107) ugotavl
- Page 16 and 17:
organizacije. V tem obdobju začenj
- Page 18 and 19:
prostovoljnih dejavnosti, aktivnost
- Page 20 and 21:
2 OPREDELITEV INTERESNIH DEJAVNOSTI
- Page 22 and 23:
predmetnikom in učnim načrtom ter
- Page 24 and 25: 3 INTERESI IN POTREBE UČENCEV KOT
- Page 26 and 27: Z. Cugmas (1987, str. 35) pravi, da
- Page 28 and 29: včasih izzovejo notranji procesi d
- Page 30 and 31: 4 ŠOLA IN INTERESNE DEJAVNOSTINalo
- Page 32 and 33: kot spodbujanje razvoja učenca s t
- Page 34 and 35: 5 PODROČJA INTERESNIH DEJAVNOSTIIn
- Page 36 and 37: 5. Družbeno-humanitarne interesne
- Page 38 and 39: 2. Načelo prostovoljnostiUčenec s
- Page 40 and 41: 7 POMEN IN CILJI INTERESNIH DEJAVNO
- Page 42 and 43: vrsto dela. Pasivnih interesnih dej
- Page 44 and 45: 7.2 Psihološki pomen interesnih de
- Page 46 and 47: - interesne dejavnosti razvijajo po
- Page 48 and 49: dejavnosti, organizacijo predstavit
- Page 50 and 51: predlogov. S takšnim načinom dela
- Page 52 and 53: Doživljanje uspeha je zlasti pomem
- Page 54 and 55: III EMPIRIČNI DEL9 OPREDELITEV RAZ
- Page 56 and 57: 10 METODOLOGIJA10.1 Osnovna razisko
- Page 58 and 59: 10.4 Zbiranje podatkovZa potrebe ra
- Page 60 and 61: Vsi učenci, tako učno zmožnejši
- Page 62 and 63: Starost učencev torej vpliva na š
- Page 64 and 65: Tabela 7: Delež učencev v posamez
- Page 66 and 67: Tabela 9: Delež učencev v posamez
- Page 68 and 69: Na tem mestu smo preverili tudi hip
- Page 70 and 71: izbrali, je kar šest takih, ki sod
- Page 72 and 73: Na drugem mestu so interesne dejavn
- Page 76 and 77: Tabela 18: Število interesnih deja
- Page 78 and 79: tveganjem 0,0 %. Sprejmemo nasprotn
- Page 80 and 81: Tabela 22: Razlog »Ker jo vodi uč
- Page 82 and 83: Več kot tretjina učencev (35,1 %)
- Page 84 and 85: drugimi učitelji in učenci; razre
- Page 86 and 87: %). Vloga mentorja pri mlajših uč
- Page 88 and 89: Tabela 29: Vključenost učencev v
- Page 90 and 91: azvijajoče se sposobnosti, medtem
- Page 92 and 93: Interesne dejavnosti torej predstav
- Page 94 and 95: 13 LITERATURA1. Balkovec Debevec, M
- Page 96 and 97: 29. Lešnik, R. (1987). K temeljem
- Page 98 and 99: 57. Taljat, U. (2006). Vloga, pomen
- Page 100 and 101: 5. Koliko interesnih dejavnosti (kr
- Page 102 and 103: 13. Kako pogosto mentor (učitelj,