Na drugem mestu so <strong>in</strong>teresne dejavnosti s kulturno-umetniškega področja, <strong>in</strong> sicer 21,9 %učencev kot najljubšo <strong>in</strong>teresno dejavnost navaja pevski zbor, dramski krožek ali ples. 14,9 %učencev kot svojo najljubšo <strong>in</strong>teresno dejavnost navaja dejavnost s proizvodno-tehničnegapodročja, 4,4 % učencev pa s poljudno-znanstvenega.Športne <strong>in</strong>teresne dejavnosti so najbolj priljubljene tako pri učencih, ki so vključeni vanjeprvo ali tretje leto. Razlika se kaže predvsem pri kulturno-umetniških dejavnostih, ki jihpogosteje kot najljubše navajajo učenci, ki so vključeni vanje že dve leti ali več. Učenci, kisodelujejo več časa v določeni <strong>in</strong>teresni dejavnosti, spoznavajo tudi drugačne kvalitete, ki seob tej dejavnosti pojavljajo.11.4 Mnenje učencev o ponudbi <strong>in</strong>teresnih dejavnosti na šoliPri četrtem raziskovalnem vprašanju nas je <strong>za</strong>nimalo, ali so učenci v šolskem letu 2010/11imeli na izbiro dovolj <strong>in</strong>teresnih dejavnosti. Na vprašanje o ponudbi <strong>in</strong>teresnih dejavnosti našoli so odgovarjali tako učenci, ki so vključeni v <strong>in</strong>teresne dejavnosti, kot tisti, ki neobiskujejo nobene.Tabela 16: Mnenje učencev o ponudbi <strong>in</strong>teresnih dejavnosti glede na razred, ki ga obiskujejo(N = 143)MNENJEInteresnihdejavnosti jeInteresnihdejavnosti jeInteresnihdejavnosti jeNe vemSKUPAJRAZREDprevečravno pravpremalo4.1415,9 %5967,0 %89,1 %78,0 %88100,0 %8.47,2 %2647,3 %2138,2 %47,3 %55100,0 %SKUPAJ1812,6 %8559,4 %2920,3 %117,7 %143100,0 %Opravili smo χ² preizkus hipoteze neodvisnosti: χ² = 18,376 (g = 3, α = 0,000). Vrednost χ²je statistično pomembna na ravni α = 0,000. Hipotezo neodvisnosti <strong>za</strong>vrnemo s tveganjem72
0,0 %. Sprejmemo nasprotno hipotezo. Doka<strong>za</strong>li smo, da je mnenje učencev o ponudbi<strong>in</strong>teresnih dejavnosti na šoli odvisno od razreda, ki ga obiskujejo.Na vprašanje, ali so učenci v šolskem letu 2010/11 imeli na izbiro dovolj <strong>in</strong>teresnihdejavnosti, je več kot polovica učencev 4. (67,0 %) <strong>in</strong> malo manj kot polovica učencev 8.razreda (47,3 %) odgovorila, da je bilo <strong>in</strong>teresnih dejavnosti na šoli ravno prav. 15,9 %učencev 4. razreda meni, da je bilo <strong>in</strong>teresnih dejavnosti na šoli celo preveč, medtem ko jetakih učencev 8. razreda manj, <strong>in</strong> sicer 7,2 %.38,2 % učencev 8. razreda meni, da je <strong>in</strong>teresnih dejavnosti na šoli premalo. Morda gre pritem bolj <strong>za</strong> vprašanje vrste <strong>in</strong>teresnih dejavnosti <strong>in</strong> ne števila, saj imajo starejši učenci vprimerjavi z mlajšimi že bolj specifične, izoblikovane, <strong>za</strong>htevnejše <strong>in</strong>terese ter mordapove<strong>za</strong>ne tudi s poklicem, ki ga želijo v prihodnosti opravljati. Mlajši učenci pa v večji merisprejemajo, kar jim je ponujeno, <strong>in</strong> so posledično tudi bolj <strong>za</strong>dovoljni s ponudbo <strong>in</strong>teresnihdejavnosti.Nekateri učenci, ki menijo, da šola ponuja premalo <strong>in</strong>teresnih dejavnosti, so vključeni v druge<strong>in</strong>teresne dejavnosti izven šole, organizirane s strani zunanjih organi<strong>za</strong>cij, društev <strong>in</strong> podobnihustanov 7 . Največkrat gre <strong>za</strong> dejavnosti, ki <strong>za</strong>htevajo ustrezno opremljenost prostorov ali pabodisi <strong>za</strong>radi f<strong>in</strong>ančnih, kadrovskih <strong>in</strong> drugih razlogov niso izvedljive s strani šole (npr.plavanje, biatlon, verouk, jahanje itd.).Pri pregledu ponudbe na vseh treh šolah, vključenih v raziskavo, menimo da je ta zelo pestra<strong>in</strong> raznolika, a kljub temu ne poznamo želja <strong>in</strong> potreb današnje mlad<strong>in</strong>e. V Osnovni šoliDragomelj <strong>in</strong> Osnovni šoli Šenčur učencem ponujajo preko 20 <strong>in</strong>teresnih dejavnosti,namenjenih tako razredni kot predmetni stopnji. Največ <strong>in</strong>teresnih dejavnosti ponujajo ravnona športnem področju, sledijo pa <strong>in</strong>teresne dejavnosti s kulturno-umetniškega področja.Podružnična šola Olševek pa kljub manjšemu številu oddelkov <strong>in</strong> učencev ponuja preko desetrazličnih <strong>in</strong>teresnih dejavnosti. Pestrost izbire <strong>in</strong>teresnih dejavnosti na šoli je zelo pomembna,saj tako lahko vsak učenec najde nekaj <strong>za</strong>se, kar ga <strong>za</strong>nima <strong>in</strong> kar ustre<strong>za</strong> njegovim <strong>in</strong>teresom<strong>in</strong> sposobnostim.7 Vključenost učencev v druge <strong>in</strong>teresne dejavnosti izven šole predstavljamo na strani 87.73
- Page 3 and 4:
ZahvalaIskrena hvala mentorju doc.
- Page 6 and 7:
KAZALO VSEBINEI UVOD ..............
- Page 8 and 9:
KAZALO TABELTabela 1: Razporeditev
- Page 10 and 11:
I UVODV diplomski nalogi obravnavam
- Page 12 and 13:
II TEORETIČNI DEL1 RAZVOJ INTERESN
- Page 14 and 15:
Troha (1992b, str. 106-107) ugotavl
- Page 16 and 17:
organizacije. V tem obdobju začenj
- Page 18 and 19:
prostovoljnih dejavnosti, aktivnost
- Page 20 and 21:
2 OPREDELITEV INTERESNIH DEJAVNOSTI
- Page 22 and 23: predmetnikom in učnim načrtom ter
- Page 24 and 25: 3 INTERESI IN POTREBE UČENCEV KOT
- Page 26 and 27: Z. Cugmas (1987, str. 35) pravi, da
- Page 28 and 29: včasih izzovejo notranji procesi d
- Page 30 and 31: 4 ŠOLA IN INTERESNE DEJAVNOSTINalo
- Page 32 and 33: kot spodbujanje razvoja učenca s t
- Page 34 and 35: 5 PODROČJA INTERESNIH DEJAVNOSTIIn
- Page 36 and 37: 5. Družbeno-humanitarne interesne
- Page 38 and 39: 2. Načelo prostovoljnostiUčenec s
- Page 40 and 41: 7 POMEN IN CILJI INTERESNIH DEJAVNO
- Page 42 and 43: vrsto dela. Pasivnih interesnih dej
- Page 44 and 45: 7.2 Psihološki pomen interesnih de
- Page 46 and 47: - interesne dejavnosti razvijajo po
- Page 48 and 49: dejavnosti, organizacijo predstavit
- Page 50 and 51: predlogov. S takšnim načinom dela
- Page 52 and 53: Doživljanje uspeha je zlasti pomem
- Page 54 and 55: III EMPIRIČNI DEL9 OPREDELITEV RAZ
- Page 56 and 57: 10 METODOLOGIJA10.1 Osnovna razisko
- Page 58 and 59: 10.4 Zbiranje podatkovZa potrebe ra
- Page 60 and 61: Vsi učenci, tako učno zmožnejši
- Page 62 and 63: Starost učencev torej vpliva na š
- Page 64 and 65: Tabela 7: Delež učencev v posamez
- Page 66 and 67: Tabela 9: Delež učencev v posamez
- Page 68 and 69: Na tem mestu smo preverili tudi hip
- Page 70 and 71: izbrali, je kar šest takih, ki sod
- Page 74 and 75: 11.5 Vpliv izobrazbe staršev na vk
- Page 76 and 77: Tabela 18: Število interesnih deja
- Page 78 and 79: tveganjem 0,0 %. Sprejmemo nasprotn
- Page 80 and 81: Tabela 22: Razlog »Ker jo vodi uč
- Page 82 and 83: Več kot tretjina učencev (35,1 %)
- Page 84 and 85: drugimi učitelji in učenci; razre
- Page 86 and 87: %). Vloga mentorja pri mlajših uč
- Page 88 and 89: Tabela 29: Vključenost učencev v
- Page 90 and 91: azvijajoče se sposobnosti, medtem
- Page 92 and 93: Interesne dejavnosti torej predstav
- Page 94 and 95: 13 LITERATURA1. Balkovec Debevec, M
- Page 96 and 97: 29. Lešnik, R. (1987). K temeljem
- Page 98 and 99: 57. Taljat, U. (2006). Vloga, pomen
- Page 100 and 101: 5. Koliko interesnih dejavnosti (kr
- Page 102 and 103: 13. Kako pogosto mentor (učitelj,