diplomsko delo medgeneracijsko učenje v domovih za starejše

Delovna terapevtka – DS Rakičan – 2010:
»…jih (stanovalce, op. a.) deca (iz vrtca, op. a.) spominjajo na svoje vnuke, svoje lidi. /…/
…v podzavesti ma svojo družino. /…/Še vedno ma največjo željo po sorodniki. Nadomestek
(prostovoljci, op. a.), vendar si nekje želi svojih.«
Ker delovna terapevtka s tem nikakor ne zmanjšuje pomena medgeneracijskih dejavnosti, to
lahko razumemo kot pomemben poudarek. Med svojci obstaja najtesnejša čustvena vez
(Hojnik – Zupanc 1997), zatorej medgeneracijskih dejavnosti kljub vsem pozitivnim učinkom
ne smemo jemati kot enakovredno nadomestilo za stike stanovalca s svojci. Tako stališče
zaposlenih do medgeneracijskih dejavnosti pa ima lahko pozitivne posledice za stanovalce; v
domu se organizirajo medgeneracijske dejavnosti, hkrati pa zaposleni spodbujajo čim
pogostejše stike med stanovalci in njihovimi svojci. Za tiste stanovalce, ki sorodnikov nimajo,
pa je torej še posebej potrebno v domu ustvariti čim več priložnosti za prenašanje znanja na
mlade ljudi.
Strokovni delavci se strinjajo, da ima sodelovanje v medgeneracijskih dejavnostih veliko
koristi za obe vključeni generaciji. Pisarniški referent je mnenja, da se lahko mlajša generacija
preko pripovedi in izkušenj stanovalcev nauči marsikaj – katere stvari je dobro delati in
katerim se je bolje v življenju izogniti, kako se obnašati v različnih situacijah ipd. Mladi se
lahko naučijo tudi kaj o zgodovini in življenju nekoč, pa tudi kaj iz narave, kar so ljudje v
preteklosti vedeli, mladi pa tega znanja danes nimajo več. Tudi delovna terapevtka DS
Rakičan meni, da lahko stanovalci preko medgeneracijskih dejavnosti v njihovem domu
mlajšim posredujejo svoje znanje in modrost. Prepričana pa je, da se v obstoječih
medgeneracijskih dejavnostih v domu učijo predvsem mladi udeleženci, in sicer določenih
ročnih spretnosti in nekih stvari skozi zgodbe o preteklosti, ki jim jih pripovedujejo
stanovalci.
Socialna delavka DSO Ljutomer pa daje poudarek drugim stvarem, ki jih lahko mlajše
generacije dobijo s sodelovanjem v obstoječih medgeneracijskih dejavnostih. Te dejavnosti
dajejo pripadnikom mlajših generacij možnost, da spoznajo stare ljudi oziroma da spoznajo,
da so stari ljudje lahko tudi zelo vitalni in pozitivni. Znebijo se lahko strahu pred starostjo in
predsodkov do starejših, dobijo lahko tudi kakšne nasvete od stanovalcev. Ob tem pa se lahko
tako mlajši kot tudi starejši udeleženci medgeneracijskih dejavnosti čutijo koristne in
upoštevane.
101