diplomsko delo medgeneracijsko uÄenje v domovih za starejÅ¡e
diplomsko delo medgeneracijsko uÄenje v domovih za starejÅ¡e
diplomsko delo medgeneracijsko uÄenje v domovih za starejÅ¡e
Create successful ePaper yourself
Turn your PDF publications into a flip-book with our unique Google optimized e-Paper software.
medsebojne pomoči. Sorodstvena mreža in stiki z rodno družino namreč obstajajo še naprej,<br />
prevzeli pa so predvsem podporne in dopolnilne funkcije (prav tam).<br />
Omenjena prostorska ločenost in povečana socialna mobilnost potomcev v sodobnem času<br />
predstavljata problem zlasti v velikih državah, kadar nuklearna družina živi daleč vstran od<br />
rodne družine (starih staršev, sorojencev staršev). V tem primeru so pogosto obiski med<br />
svojci redkejši in njihovi odnosi hladnejši. Velika geografska razdalja tako lahko ima<br />
kompleksne posledice <strong>za</strong> omrežja socialne podpore, identiteto, sociali<strong>za</strong>cijo in blagostanje<br />
družinskih članov (Antonucci idr. 2007, str. 682).<br />
V Sloveniji so geografske razdalje majhne, kar omogoča pogostejše stike med družinskimi<br />
člani. Sorodstvene in družinske vezi pri nas ostajajo še naprej močne in pomembne. Sorodniki<br />
tako še naprej predstavljajo velik delež članov v osebnih omrežjih posameznikov. Taka<br />
situacija je z vidika medgeneracijskih stikov znotraj družine ugodna, saj omogoča rednejše<br />
stike starih staršev s svojimi otroci in vnuki. Seveda pa tudi pri nas najdemo družine, ki imajo<br />
<strong>za</strong>radi večje geografske razdalje manj stikov, kar pa pomeni tudi manj priložnosti <strong>za</strong><br />
v<strong>za</strong>jemno sociali<strong>za</strong>cijo in <strong>medgeneracijsko</strong> učenje. V takih primerih pa lahko pozitivno vlogo<br />
odigrajo medgeneracijski programi učenja, ki delujejo kot dopolnilo medgeneracijskim<br />
stikom znotraj družine.<br />
Z mobilnostjo in migracijami potomcev je pove<strong>za</strong>na še ena socialna sprememba – naraščanje<br />
stopnje izobrazbe v sosledju generacij. Višje izobraženi otroci imajo manj stikov s starši kot<br />
tisti z nižjo stopnjo izobrazbe. Višje izobraženi odrasli otroci pogosteje živijo dlje vstran od<br />
svojih staršev, so pa tudi manj družinsko orientirani (Stuifbergen idr. 2008, str. 415). Vse to<br />
pa krči priložnosti <strong>za</strong> stike družinskih članov iz stare generacije z družinskimi člani iz srednje<br />
in mlade generacije.<br />
Družine danes niso le manjše, pač pa so tudi manj trdne. Partnerske oz. <strong>za</strong>konske zveze<br />
pogosteje razpadejo. Razpad družine pomembno vpliva predvsem na razmerje med otroci in<br />
očetom, kadar oče ni skrbnik otrok. V tem primeru se vloga očeta v življenju otrok z leti po<br />
ločitvi manjša, ta odtujitev pa se ohrani tudi potem, ko otroci odrastejo (Aquilino 1994, str.<br />
296). Razpadi <strong>za</strong>konskih ali partnerskih zvez pa vplivajo tudi na ostale družinske člane.<br />
Ločitev vpliva na obliko in obseg stikov med starimi starši in vnuki. Z ločitvijo lahko en par<br />
starih staršev neprostovoljno izgubi stike z vnuki. Po drugi strani se otrok ob ponovni poroki<br />
svojega starša znajde z dodatnim parom starih staršev. Učinki ločitev in ponovnih porok bodo<br />
v prihodnosti ustvarjali kompleksne mreže družinskih vezi in vrsto novih, alternativnih<br />
družinskih odnosov. Ta razširjena sorodniška omrežja bodo zelo različna, bogata in hkrati<br />
problematična.<br />
20
Change language