06.02.2015 Views

diplomsko delo medgeneracijsko učenje v domovih za starejše

diplomsko delo medgeneracijsko učenje v domovih za starejše

diplomsko delo medgeneracijsko učenje v domovih za starejše

SHOW MORE
SHOW LESS

Create successful ePaper yourself

Turn your PDF publications into a flip-book with our unique Google optimized e-Paper software.

V tem primeru ga lahko po eni strani skrbi prepuščenost samemu sebi. Po drugi strani pa<br />

lahko odvisnost starega človeka od mlajših družinskih članov, s katerimi nima pozitivnih<br />

odnosov, vodi do ne<strong>za</strong>dovoljstva z oskrbo ali pa celo zlorabe starostnika. Seveda to ne velja<br />

<strong>za</strong> vse stare ljudi, vendar pa socialna delavka meni, da se to dogaja mnogim. Odnosi z<br />

bližnjimi so torej drug pomemben dejavnik v starosti. Tega mnenja je tudi socialna delavka<br />

DSO Ljutomer, ki izpostavlja pomen socialne mreže v starosti in podpore, ki jo dobi<br />

starostnik od članov te mreže.<br />

Strokovni delavci navajajo različne življenjske naloge v starosti. Pisarniški referent DSO<br />

Ljutomer pravi, da je starost obdobje, ko človek lahko daje. Star človek je namreč marsikaj<br />

doživel, ima veliko izkušenj na življenjskem ali <strong>delo</strong>vnem področju. Njegova naloga v starosti<br />

je, da prenaša svoje izkušnje na mlade generacije in jim poskuša pomagati z nekimi nasveti.<br />

To pona<strong>za</strong>rja spodnja izjava:<br />

Pisarniški referent – DSO Ljutomer – 2010:<br />

»…starost je eno tako obdobje, ko lahko daš …verjetno največ na področji izkušenj nekih, ne.<br />

/…/ da prenašaš neke izkušnje na mlajše, ne, probaš kaj pomagat z nekimi nasveti…«<br />

Socialna delavka DSO Ljutomer izpostavlja drugo nalogo starostnega obdobja. Posameznik<br />

naj bi v starosti razčistil sam s seboj in s svojo preteklostjo. Pomembno je, da si ne nalaga »na<br />

hrbet neka bremena, neke nerazčiščene situacije«. Obenem pa socialna delavka dodaja, da je<br />

seveda še boljše, če posameznik že sproti razrešuje take situacije in pride tako v starost čim<br />

manj obremenjen z nerazrešenimi problemi iz preteklosti.<br />

Izpostavlja torej tisto nalogo starostnega obdobja, ki jo Ramovš (2003) imenuje »sproščeno<br />

življenje« in ki <strong>za</strong>hteva inventuro <strong>za</strong> na<strong>za</strong>j in ustvarjanje smiselnega stališča do svoje<br />

preteklosti, sedanjosti in prihodnosti. V zvezi s tem tudi Pečjak (2007, str. 154 – 156) piše, da<br />

pozitivna življenjska bilanca prinaša <strong>za</strong>dovoljstvo. Negativna bilanca pa lahko pri starem<br />

človeku povzroči <strong>za</strong>grenjenost, umik vase, resignacijo in depresijo.<br />

Strokovni delavki DS Rakičan pa kot nalogo v starosti vidita aktivnost starega človeka in s<br />

tem ohranjanje lastnih zmožnosti. Tu ne mislita le na telesno aktivnost, ampak tudi na<br />

aktivnost v smislu vključevanja posameznika v neke dejavnosti, ki človeku dajejo občutek<br />

koristnosti in vključenosti v neko družbeno sredino.<br />

87

Hooray! Your file is uploaded and ready to be published.

Saved successfully!

Ooh no, something went wrong!