diplomsko delo medgeneracijsko uÄenje v domovih za starejÅ¡e
diplomsko delo medgeneracijsko uÄenje v domovih za starejÅ¡e
diplomsko delo medgeneracijsko uÄenje v domovih za starejÅ¡e
Create successful ePaper yourself
Turn your PDF publications into a flip-book with our unique Google optimized e-Paper software.
V tem primeru ga lahko po eni strani skrbi prepuščenost samemu sebi. Po drugi strani pa<br />
lahko odvisnost starega človeka od mlajših družinskih članov, s katerimi nima pozitivnih<br />
odnosov, vodi do ne<strong>za</strong>dovoljstva z oskrbo ali pa celo zlorabe starostnika. Seveda to ne velja<br />
<strong>za</strong> vse stare ljudi, vendar pa socialna delavka meni, da se to dogaja mnogim. Odnosi z<br />
bližnjimi so torej drug pomemben dejavnik v starosti. Tega mnenja je tudi socialna delavka<br />
DSO Ljutomer, ki izpostavlja pomen socialne mreže v starosti in podpore, ki jo dobi<br />
starostnik od članov te mreže.<br />
Strokovni delavci navajajo različne življenjske naloge v starosti. Pisarniški referent DSO<br />
Ljutomer pravi, da je starost obdobje, ko človek lahko daje. Star človek je namreč marsikaj<br />
doživel, ima veliko izkušenj na življenjskem ali <strong>delo</strong>vnem področju. Njegova naloga v starosti<br />
je, da prenaša svoje izkušnje na mlade generacije in jim poskuša pomagati z nekimi nasveti.<br />
To pona<strong>za</strong>rja spodnja izjava:<br />
Pisarniški referent – DSO Ljutomer – 2010:<br />
»…starost je eno tako obdobje, ko lahko daš …verjetno največ na področji izkušenj nekih, ne.<br />
/…/ da prenašaš neke izkušnje na mlajše, ne, probaš kaj pomagat z nekimi nasveti…«<br />
Socialna delavka DSO Ljutomer izpostavlja drugo nalogo starostnega obdobja. Posameznik<br />
naj bi v starosti razčistil sam s seboj in s svojo preteklostjo. Pomembno je, da si ne nalaga »na<br />
hrbet neka bremena, neke nerazčiščene situacije«. Obenem pa socialna delavka dodaja, da je<br />
seveda še boljše, če posameznik že sproti razrešuje take situacije in pride tako v starost čim<br />
manj obremenjen z nerazrešenimi problemi iz preteklosti.<br />
Izpostavlja torej tisto nalogo starostnega obdobja, ki jo Ramovš (2003) imenuje »sproščeno<br />
življenje« in ki <strong>za</strong>hteva inventuro <strong>za</strong> na<strong>za</strong>j in ustvarjanje smiselnega stališča do svoje<br />
preteklosti, sedanjosti in prihodnosti. V zvezi s tem tudi Pečjak (2007, str. 154 – 156) piše, da<br />
pozitivna življenjska bilanca prinaša <strong>za</strong>dovoljstvo. Negativna bilanca pa lahko pri starem<br />
človeku povzroči <strong>za</strong>grenjenost, umik vase, resignacijo in depresijo.<br />
Strokovni delavki DS Rakičan pa kot nalogo v starosti vidita aktivnost starega človeka in s<br />
tem ohranjanje lastnih zmožnosti. Tu ne mislita le na telesno aktivnost, ampak tudi na<br />
aktivnost v smislu vključevanja posameznika v neke dejavnosti, ki človeku dajejo občutek<br />
koristnosti in vključenosti v neko družbeno sredino.<br />
87